URN_NBN_SI_DOC-BIZPRIOL

bilten (inž. V. Mirt-Levovnik) s podatki o novo pridobljenih knjigah in drugih publikacijah v več sodelujočih knjižnicah (S. Ludvik), izvajajo pa tudi retrospektivne in tekoče raziskave literature po interesnih pro­ filih naročnikov (ing. V. Mirt-Levovnik). Eksperim entalno je bilo preiz­ kušeno, da je za inform acijsko službo možno koristno in brez bistvenih težav uporabiti univerzalno decimalno klasifikacijo (F. Lorber), prav km alu pa bomo dobili prvi jugoslovanski s pom očjo računalnika izdelani katalog periodičnih publikacij (L. Šturm ). Sem inar je vsekakor uspel, k čem ur je v mnogočem prispeval realni pristop avtorjev referatov, saj niso osvetlili sam o prednosti uporabe AOP v knjižnicah, temveč tudi težave, ki se pri tem pojavljajo, predvsem pa so tem atiko obdelali na preprost in razum ljiv način, številnim udele­ žencem, od katerih so bili mnogi s problem atiko uvajanja AOP prvič nepo­ sredno seznanjeni, je takšen prikaz razbil povsem nepotrebno mistifi- kacijo, ki so jo okoli tega ustvarili nejasni pojm i o zmogljivostih računalnikov in o vlogi in delu bibliotekarja v avtom atiziranih knjiž­ ničnih sistemih. S tem da bodo bibliotekarji razbrem enjeni mnogih rutinskih opravil, bo njihovo strokovno delo še bolj poudarjeno, seveda pa se bo m oralo delno prilagoditi konvencijam , ki so vezane na AOP. Udeleženci so delo sem inarja ves čas pozorno sprem ljali ter tudi živahno sodelovali v razpravah in pri sprejem anju sklepov in s tem podkrepili njegov izrazito delovni značaj. Med razpravo so bila podana tudi k rajša poročila o eksperim entih v Zagrebu, k ar kaže, da se za uvajanje AOP že u stv arja širša osnova. Razprava je tudi jasno pokazala, da predstavlja v referatih opisano razvijanje m anjših, več ali m anj izoliranih avtom atiziranih sistem ov samo začasno rešitev, ki je smiselna sam o pod sedanjim i pogoji nezadostnega in nenačrtnega vlaganja v to dejavnost ter pom anjkanja enotne politike njenega razvoja, da pa bc> nujno treba v perspektivi razviti večje m edsebojno usklajene sisteme predvsem pri nacionalnih in univerzitetnih knjižnicah in nanje vezati vse m anjše sisteme. Na osnovi razprave in predlogov avtorjev referatov so bili sprejeti tile pom em bnejši sklepi in priporočila za nadaljnje akcije: pri uvajanju AOP m orajo knjižnice tesno sodelovati z dokum entacijskim i in inform a­ cijskim i centri in službami; Jugoslavija se m ora vključiti v svetovni sistem izmenjave znanstvenih in tehničnih inform acij UNISIST z izda­ janjem Bibliografije Jugoslavije na m agnetnih trakovih in v ta nam en tudi podpirati in aktivno sodelovati pri m ednarodnih projektih, ki takšno izmenjavo omogočajo (m ednarodna standardizacija bibliograf­ skega opisa vseh v rst publikacij, uvajanje m ednarodne standardne knjižne številke /IS B N / in m ednarodne standardne številke periodičnih publikacij /IS S N /); društva bibliotekarjev v Jugoslaviji se m orajo dogovoriti o delitvi dela pri študiju že dostopnega gradiva o AOP v knjiž­ nicah za uspešno prilagajanje tu jih izkušenj našim potrebam in zmož­ nostim in o lastnem raziskovalnem delu na tem področju; čim prej je treb a organizirati prim erno izobraževanje za oblikovanje kadrov, ki bodo uvajali AOP in takšno poslovanje v knjižnicah nato tudi vodili in izpopolnjevali; podoben sem inar je treba organizirati vsako leto nekako ob istem času, naslednje leto naj bi bil v Zagrebu.