URN_NBN_SI_DOC-BY18NKB5

Britanske knjižnice) ali centralnega oziroma vzajem­ nega kataloga (npr. OCLC v ZDA) pridobivanju in naročanju gradiv s prevzemanjem po­ datkov s CD-ROMa, na katerem je namensko za to shra­ njen založniški katalog. 6 ) shranjevanje in distrubucijo sistemskih in aplikativnih programov Omogoča oblikovati nekakšno banko programske opreme za različne namene in strojno opremo. Gornje ugotovitve o namenskih možnostih uporabe CD-ROMa veljajo tudi za profesionalna videodiske in vpisljive optične diske; razširitve na nova področja uporabe zna­ jo prinesti zbrisijivi optični diski! 6. Uporaba CD-ROMov in drugih optičnih pomnilnikov v knjižnicah Pravkar predstavljene možnosti uporabe CD-ROMov naj zaokroži podatek o končnih uporabnikih - kupcih CD-ROMov. Verjeli ali ne, poročjao /28/, da odpada dobrega pol tržiSča CD-ROMov reci in piSi - na knjžnice, kar je za nas presenetljiva, vsekakor spodbudna informacija. No, upoštevati je treba, da »o CD-ROMi največ v uporabi v zahodnoevropskih in anglosaških deželah, vštevSi ZDA, kjer imajo specialne knjižnice pomembno vlogo, vemo pa, da te sicer v mnogih okoljih opravljajo funkcije naäih INDOK služb, v pregledih tržiSča pa jih tam običajno registrirajo kot knjižnice. Pri nas bi v takih primerih mnoge uporabe prej pripisali INDOK sferi, kar bi seveda dalo drugačno sliko. Kakorkoli že, razširjenost CD-ROMov v knjižničnoinformacijskem okolju je impozantna, zato se bo treba v nadaljnjem poročanju omejiti samo na prikaz najbolj karakterističnih primerov, ne bo pa mogoče podati izčrpnega opisa stanja. 6.1. Izbira komercialno dostopnih CD-ROMov za knjižnic* Izbrani primeri aplikacij /8,26,27,29,30/ so predstavlje­ ni po karakterističnih tipih lasersko oblikovanih elek­ tronskih publikacij (levo je ime oziroma naslov izdelka na CD-ROMu, desno pa ime založnika);