URN_NBN_SI_DOC-BY18NKB5

1) Projekti uvajanja tehnologije optičnih diskov v Kongresni knjižnici in v Britanski knjižnici Prva prizadevanja Kongresne knjižnice v Hashingtonu, da uveljavi v svojem poslovanju tehnologijo laserskih zapisov, segajo v leto 1983 z opiranjem na tedaj dostopne videodiske. Sedaj so v teku trije veliki projekti: dva za prenos gradiv knjižnice z orginalnih publikacij ali mikrooblik na laserski zapis in eden za oblikovanje in dopolnjevanje podatkovne zbirke MARC katalogizatov /8,24/. V okviru prvega projekta naj bi postopoma prenesli, tj. preslikali na optične diske stran za stranjo velike količine tiskanih informacij oziroma dokumentov. Namen projekta je trojen: da gradiva z laserskimi zapisi kompaktno arhivirajo in 3 tem sprostijo skladiščne prostore, da ohranijo gradiva, ki propadajo ali so slabo čitljiva zaradi medlih zapisov, orumenelosti, madežev (z laserskim presnemenjem te nečistoče izginejo, reprodukcija je tako čistejša od orginala), da izboljšajo servis uporabe gradiv s tem, da omogočijo hiter, takorekoč trenuten, dostop do publikacij (in se izognejo zamudni dostavi iz skladišč) . Prioriteto pri presnemanju imajo periodično publikacije z veliko frekvenco uporabe in nekatere vladne publikacije, z določeno selekcijo pa bodo vključili Se zemljevide, atlase, rokopise, mikrooblike in muzikalije. V ta namen uporabljajo lastno vpisljive digitalne diske s premerom 30 cm, na katerih lahko shrani­ jo enostransko 10.000 do 20.000 strani normalnega besedi­ la, zato je razumljivo, da uporabljajo prav za ta projekt Thomsonov Gigadisk z že omenjenim džuboks sistemom menjavanja laserskih ploSč. Pri zajemanju dokumentov vnesejo najprej identifikacijske podatke v računalniško podprti informacijski sistem in katalog knjižnice LOCIS, nato jih z optičnim presnemalnikom preslikajo in istočasno digitalizirajo, na kar Sele sledi lasersko zapisovanje na sam disk. Drugi projekt zajema oblikovanje laserskih zapisov za slikovna gradiva: fotografije, slike,- risbe in načrte (te­ hnične, arhitektonske), pa tudi filme, risanke, video in avdio posnetke. V ta namen uporabljajo analogne videodiske s premerom 30 cm s kapaciteto do 54.000 slik samo na eni strani plošče. Teh gradiv ne preslikujejo zato, da nov medij zapisa zamenja 3tarega (ki se zato lahko tudi eliminira, tj. shrani drugje v odročnem depoju ali celo uniči), temveč s ciljem, da dobijo kopije, ki so bolj prikladne za hitro uporabo. Istočasno dosežejo še, da so vedno na voljo gradiva, za katera ni dobro, da so izpostavljena česti fizični uponbi .