URN_NBN_SI_DOC-C73N6G1X

Z Rusi bi lahko več trgovali Slovenske podjetnike pri vstopu na ruski trg podpira več organizacij, za ključno vlogo pa si zdaj prizadeva Slovensko-ruski poslovni svet JURE STOJAN Gospodarstvenikom celega sveta se ce- dijo sline po sodelovanju s tako imeno- vanim Brikom - s hitro rastočimi trgi Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Slo- venija v te države izvozi zgolj 4 odstot- ke svoje proizvodnje, od tega pa veliko večino, 80 odstotkov, prav v Rusijo. Da bi se gospodarsko sodelovanje med obema državama še okrepilo, je pod okriljem Gospodarske zbornice Slove- nije (GZS) marca letos nastal Sloven- sko-ruski poslovni svet, prostovoljno združenje slovenskih podjetij, ki ali že poslujejo z Rusijo ali pa ki si to šele že- lijo. Če je ustanovitev sovpadala z obi- skom ruskega premierja Vladimirja Putina v Ljubljani, pa je včeraj svet tudi dokončno zaživel v gospodarskem smi- slu. V prostorih poslovne šole IEDC na Bledu sta namreč potekala prva skupš- čina društva, pa tudi spoznavanje med slovenskimi in ruskimi poslovneži. "Gospodarsko sodelovanje med Slo- venijo in Rusijo je bilo dobro že pred gospodarsko krizo, čeprav politični odnosi še niso bili tako dobro urejeni, kot so danes. Danes je to sodelovanje bistveno boljše, politični odnosi pa so trdni," je povedal Samo Hribar Milic, predsednik GZS. "Namen Slovensko-ru- skega sveta je v povezavi obeh držav in podjetij, tako da bomo lahko čez nekaj let trdili, da se sodelovanje na gospo- darskem področju vedno bolj krepi." Hribar Milič pa tudi pričakuje, da bodo slovenska podjetja še v večjem številu začela v Rusiji ustanavljati podružnice, ruska podjetja pa da se bodo odločala za vlaganja na slovensko tržišče. Ocenil je namreč, da je ta trenutek v Sloveniji veliko ugodnih in privlačnih priložno- sti za vstop v lastniško strukturo do- brih podjetij. Slovenske znamke že močne v Rusiji Slovenija ima sicer iz ruskega zornega kota zelo majhen trg, vendar je članica unije in večmilijonski trgi so oddaljeni le nekaj ur vožnje z avtomobilom, in to brez carinskih ovir. "Veliko večjih slo- venskih podjetij ježe sedaj uspešno pri- sotnih na ruskem trgu, smiselno pa bi bilo ustanavljanje konzorcijev in posle- dično skupinsko nastopanje na ruskem trgu," je predlagal Hribar Milič. Pouda- ril pa je tudi, da ima Slovenija veliko blagovnih znamk, ki so prepoznavne in uspešne na ruskem trgu, od Krke, Prvi predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta je Janez Škrabec iz družbe Riko. (I-EDC) Za posel z Rusijo moraš v Rusijo Na kaj pa morajo biti vse pozorni slovenski podjetniki, ko vstopajo na ruski trg? Najprej na samo velikost države, ki zato ponuja več možnih lokacij z raz- ličnimi prednostmi in slabostmi. "Oprostite mi, če še enkrat povem - ruska fe- deracija je res velika," je dejal Sergej Šmakov, predstavnik uprave moskovske oblasti. "Vsaka dežela in pokrajina ima svoje službe za mednarodno sodelova- nje in ponuja svoje prednosti. Moskovska regija denimo ponuja dvajsetmilijon- ski trg in je sedež veliko finančnih institucij in visokotehnoloških podjetij." Predvsem pa ruska poslovna kultura zahteva negovanje človeških stikov, "gle- danje iz oči v oči," kot je svetoval A-nton Ip-avic, podpredsednik društva Slo- venija-Rusija, ki združuje blizu tisoč slovenskih rusofilov. "Poslov v Rusiji se ne da opravljati na daljinsko upravljanje, kar je posebej težko razumeti predv- sem mladim podjetnikom, ki so sicer vajeni poslovati po elektronski pošti," je še opozoril Ipavic, ki je več let deloval v Moskvi kot zastopnik Petrola. Slo- venski podjetniki, ki delajo in živijo v Moskvi, pa so se svojimi lokalnimi po- slovnimi partnerji že pred letom in pol združili v Slovensko-ruski poslovni klub. Slovenski sopredsednik kluba je Metod Dragonja, direktor predstavništ- va NLB, sicer pa bivši slovenski gospodarski minister in nekdanji predsednik uprave Leka (ruski sopredsednik je Tigran A-leksandrovič Karahanov, minister za zunanje gospodarske povezave uprave moskovske oblasti, sicer pa tudi nekdanji ruski veleposlanik v Sloveniji). Kot je poudaril Dragonja, moskovski klub združu- je okoli štirideset ruskih predstavništev slovenskih podjetij, pa tudi prav to- likšno število ruskih podjetij, ki so že prisotna v Sloveniji. "V sami blagovni menjavi med Rusijo in Slovenijo pa vlada zelo velika koncentracija. Za skoraj celotni obseg menjave je odgovornih kakšnih deset slovenskih in kakšnih pet ruskih podjetij." Rika, Heliosa do Gorenja. "Tisto, kar imamo skupnega, je naša duša, kije kul- tura v smislu vrednot in skupnih kore- nin, pa tudi v smislu skupnega pogleda na svet," je še zaključil prvi mož GZS. Ne samo velike družbe Včerajšnjega srečanja se je udeležil tudi veleposlanik Ruske federacije v Slove- niji Doku Zavgaev. Spremljali pa so ga tudi visoki ruski gosti, med njimi tudi Edvard Vajno, član uprave Avtovaza, največjega avtomobilskega koncema v Rusiji, sicer pa tudi predsednika Poslov- nega sveta Rusija-Slovenija, ta povezuje ruska podjetja, ki poslujejo v Sloveniji. Izvršni direktor tega združenja, Alek- sej Izotov, prav tako iz Avtovaza, je po- udaril, da vlada za sodelovanje veliko zanimanje na obeh straneh. Od usta- novitve aprila letos so namreč prejeli prošnje petdesetih slovenskih podjetij, ki bi se želela pridružiti tej organizaciji. "Slovensko-ruski odnosi so tako dobri, da bi bil tako rekoč greh, če ne bi orga- nizirali takega sveta," je povedal Izo- tov. "Gre za odličen in pravilen korak, toda to ne sme biti formalna organiza- cija. Od nje se zares pričakuje zelo veli- ko, predvsem moramo aktivirati svoje člane in vključiti tudi srednje velika podjetja, ne samo velikih družb." Avto- vaz, ki ima sedež v mestu Toljati, bo sicer v drugi polovici leta gostil obisk članov Slovensko-ruskega poslovnega sveta. V Nokii zanikajo govorice o Microsoftovem prevzemu Glavni izvršni direktor finskega proizvajalca mobilnih te- lefonov Nokia Step-hen Elop- je v sredo kot neutemeljene zavrnil neuradne informacije, da se je ameriški proizvaja- lec programske opreme Microsoft dogovoril za nakup No- kiine enote za mobilno telefonijo. "Ne potekajo prav nobeni pogovori. Govorice so brez osnove," je v okviru tehnološke konference D9, ki te dni po- teka v mestu Rancho Palos Verdes v Kaliforniji, zatrdil prvi mož največjega proizvajalca mobilnikov na svetu, ki se mu v zadnjih letih močno znižuje tržni delež. Spletna stran Boy Genius oziroma BGR.com je v sredo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisala, da se je po informacijah po- znavalcev Microsoft dogovoril za 19 milijard dolarjev vre- den nakup Nokiine enote za mobilne telefone. Nokia je zaposlila Elopa, nekdanjega menedžerja v Mic- rosoftu, na položaj glavnega izvršnega direktorja septem- bra, februarja pa je najavila, da bo opustila svoj operacijski sistem za pametne mobilne telefone in namesto njega upo- rabljala Microsoftov sistem Windows Phone. Elop je v okvi- ru konference dejal, da bo prvi Nokiin pametni mobilni telefon s sistemom Windows Phone 7 na trg prišel v zad- njem četrtletju letos. (sta) Za idejo sta nagrajeni podjetji napredne tehnologije Letošnja osma nagrada Najpodjetniška ideja, ki jo podelju- je časnik Finance, je nekoliko drugačna od prejšnjih. Letos so uvedli dve kategoriji nagrad - Najpodjeniško idejo in Naj- podjetniško ekoidejo. V prvi kategoriji je zmagalo podjet- ja Optomotive, ki izdeluje napredne in pametne kamere za ugotavljanje napak v proizvodnji. Kamera namreč na- domešča človeško oko in s programsko opremo, ki je v ra- čunalniku, opozarja na napake pri izdelovanju določenih produktov visoke tehnologije. Letos proizvajajo tretjo gene- racijo teh kamer. Kamero je razvil A-leš Gorkič, ki že osmo leto dela pri tem projektu. Njegova žena Barbara Rakovec Gorkič pa skrbi za promocijo in vodenje podjetja. Lani so s prodajo kamer ustvarili več kot sto tisoč evrov dobička. Strokovnjaki podjetja Svetloba so za svoj ekoprodukt varčnih svetil dobili nagrade tudi na sejmih. V Svetlobi, d. o. o., ponujajo izviren produkt pod blagovno znamko Feflec- ta. Poleg izdelave svetil ponujajo tudi druge storitve, skrat- ka celoten paket, ki je konkurenčnejši od drugih podjetij. Prihranek električne energije v podjetjih se giblje od 70 pa tudi do 90 odstotkov. (mir) Stark predlag refinanciranje dolga Grčije Glavni ekonomist pri Evropski centralni banki (ECB) Jiirgen Stark meni, da bi lahko refinanciranje dolga Grčije s strani zasebnih vlagateljev pomenilo izhod iz krize, v kateri so se znašle Atene. Ob tem je opozoril, da bodo morali v nastale razmere poseči drugi akterji, če Grčija ne bo sprejela potrebnih ukrepov. To bi pomenilo, da bi banke poskušali prepričati, da bi kupile nove grške državne obveznice, s katerimi bi nadomestili že dospele obveznice in tako za- gotovili nadaljevanje financiranja. To bi zadostilo pozivom, naj se v reševanje Grčije vključi tudi zasebni sektor, ne bi pa bilo potrebno prestrukturiranje gr- škega dolga, zaradi katerega bi banke zabeležile izgubo. "Če to ne bi bilo sprejeto kot nezmožnost ali delna nezmožnost odplačeva- nja dolga, bi bil to dejansko lahko način, kako v financiranje Grčije vključiti za- sebni sektor," je Stark dejal v včeraj objavljenem pogovoru za italijanski časnik II Sole 24 Ore, ki ga je povzela francoska tiskovna agencija AFP. Stark je ob tem opozoril, da bodo morali v nastale razmere poseči drugi akterji, če Atene ne bodo sprejele potrebnih ukrepov. "Če države v težavah ne sprejmejo potrebnih ukrepov, bi lahko bil poseg v njihovo politiko nujen korak za zagotovitev pravil- nega delovanja monetarne unije," je dejal Stark. Nemčija vztraja pri tem, da morajo v kakršni koli morebitni dodatni pomoči prezadolženi Grčiji sodelovati tudi zasebni imetniki grškega dolga, medtem ko v ECB opozarjajo, da bi lahko siljenje zasebnih vlagateljev v soudeležbo pri pomo- či Grčiji resno škodovalo grškemu bančnemu sistemu. Grške banke, ki imajo v lasti večino državnega dolga, bi se namreč ob primoranosti k odpisu slabih ter- jatev lahko zlomile, to pa bi vplivalo tudi na druge banke po Evropi. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je medtem v sredo v New Yorku znova zatrdil, da prestrukturiranje grškega dolga ni del načrta za rešitev grških financ. "Grčija se kljub obsežnemu napredku pri zniža- nju proračunskega primanjkljaja, ki ga je pokazala od lanske pomladi, pred za- četkom prihodnjega leta verjetno ne bo mogla vrniti na finančne trge," je dejal komisar in opozoril, da bo treba ta mesec sprejeti "težke odločitve". Predstavniki ECB, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske ko- misije naj bi sicer v kratkem predstavili novo poročilo o stanju grških javnih financ. "Ko bo pregled pozitivno zaključen, bosta EU in IMF naredila korak na- prej, da bi zagotovila finančno stabilnost in nadaljevanje gospodarskih reform v Grčiji," je povedal Rehn. (sta) Španija z obveznicami do skoraj štirih milijard evrov Španija je včeraj na dveh dražbah s prodajo triletnih in petletnih obveznic zbra- la skoraj štiri milijarde evrov. Povpraševanje vlagateljev po španskih dolžniš- kih vrednostnih papirjih je bilo zelo veliko, iz česar je razvidno, da se je skrb vlagateljev, da bo Španija potrebovala tujo finančno pomoč, umirila, poročajo tuje tiskovne agencije. Španija je s prodajo triletnih državnih obveznic iztržila 2,75 milijarde evrov, s prodajo petletnih obveznic pa 1,2 milijarde evrov. Pri triletnih državnih dolžniških vrednostnih papirjih je morala pristati na štiriodstotno zahtevano donosnost, kar je 0,4 odstotne točke več kot na zadnji podobni avkciji, kije bila 7. aprila. Pri obveznicah z ročnostjo pet let pa je Špani- ja pristala na povprečno 4,2-odstotno obrestno mero. Na zadnji tovrstni dražbi je bila povprečna zahtevana donosnost višja, in sicer za 0,3 odstotne točke. Vendar pa španski časnik El Pais opozarja, da je primerjava donosnosti v zvezi z današnjo in prejšnjo dražbo petletnih obveznic zavajajoča. Kot navaja, imajo tokratni dolžniški vrednostni papirji v resnici štiriletno zapadlost, raz- lična pa je tudi višina kuponov, kar pomeni, da ne bo enake vsote pri izplačilu letnih obresti. Francoska tiskovna agencija AFP v tej luči včeraj pisala o prodaji štiriletnih in ne petletnih obveznic, pri čimer izpostavlja, da je bila zahtevana donosnost tokrat glede na zadnjo dražbo obveznic s takšno ročnostjo 2. septem- bra lani višja za 1,27 odstotne točke. Povpraševanje po obeh vrstah obveznic je bilo sicer zelo veliko in je ponud- bo preseglo za 2,5-krat. Vlagatelji so bili namreč pripravljeni nakupiti za 10,3 milijarde evrov španskih dolžniških vrednostnih papirjev. (sta) Še za mesec dni podaljšan rok za preizkus terjatev do Vegrada Okrožno sodišče v Celju je na predlog stečajne upraviteljice Vegrada A-lenke Gril še za en mesec podaljšalo rok za preizkus terjatev oziroma za oddajo osnovnega seznama preizkušenih terjatev, in sicer do 6. julija. Sodišče je predlogu Grilove sledilo zaradi "izredne zahtevnosti in specifičnosti stečajnega postopka". Vegrad je v stečaju od oktobra lani, upniki pa so do 6. januarja letos prijavili 2405 terjatev. Med prijavljenimi terjatvami je tudi nekaj skupinskih prijav za- poslenih, tako da je število upnikov še bistveno višje, je v obrazložitvi predlo- ga za sodišče zapisala Grilova, obrazložitev pa je povzeta v sklepu sodišča, ki je bil včeraj objavljen na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Grilova navaja tudi, da prijave nekaterih zakonsko določenih terjatev še pri- hajajo. Stečajna upraviteljica v predlogu izpostavlja zahtevnost in obsežnost ter- jatev ter podvajanje terjatev predvsem pri zaposlenih. Stečaju Vegrada oktobra lani je sledila tudi vrsta stečajev Vegradovih hčerin- skih oziroma povezanih družb. Od včeraj je v stečaju tudi Vegradovo hčerinsko podjetje Vegrad-IN nepremičnine s sedežem v Velenju. Okrožno sodišče v Celju, ki vodi postopek in je sklep objavilo na Ajpesu, je za stečajno upraviteljico imeno- valo Mojco Breznik. Upniki imajo do 2. septembra čas za prijavo terjatev. (sta) NAPOVEDUJEMO 7.6. 8.6. 9.6. 16.6. 22.6. Seminar: PROCESI MANAGEMENTA OB NESREČAH IN DRUGIH NENADNIH DOGODKIH - Upravljanje in vodenje krize in kriznih razmer - Brezplačnol 11. Štajerski gospodarski forum: KAM GRE SLOVENIJA? Seminar: KRATKO INJASN0 0 OBDAVČITVI »AKTUALNIH« DOHODKOV FIZIČNIH OSEB Delavnica: ŠEPETALEC VODJEM - 0 SPREMEMBAH - Brezplačnol Seminar: TELESNI IN DUŠEVNI ODZIVI NA STRES ŠTAJERSKA GOSPODARSKA ZBORNICA Več informacij: T: 02 220 87 00, E: info@stajerskagz.si , wvuw.stajerskagz.si f t