URN_NBN_SI_DOC-C73N6G1X

V SLG Celje pripravljajo zanimivo gledališko sezono, ki jo bodo odlikovale kvalitetne predstave. (Metka Pirc) Celjsko gledališče z novim programom V novi sezoni preplet sodobnega in klasičnega gledališča METKA PIRC Za celjskimi gledališčniki je uspešna ju- bilejna sezona. V letu, ko so praznova- li 60. obletnico gledališča, so zabeležili skoraj 40 tisoč obiskovalcev, Pia Zem- ljič, Renato Jenček, Lučka Počkaj in Nina Rakovec pa so bili nagrajeni. Tik pred poletjem so predstavili novo sezo- no, v kateri lahko gledalci pričakujejo tako sodobne predstave kot klasično gledališče. Kot je povedala upravnica SLG Celje Tina Kosi, so pri programu skušali zagotoviti zanimiv repertoar, da bi v njem vsak našel kaj zase, a da so predstave hkrati kvalitetne. Predsta- ve nove sezone bodo različnih žanrov od resnejših do bolj komičnih. Sezo- no bodo začeli z igro v štirih dejanjih Antona Pavloviča Čehova Utva, ki jo bo režiral hišni režiser Janez Pipan. Čeprav gledališča navadno uprizarja- jo druge verzije predstave, so se Celja- ni po besedah Pipana osredotočili na prvo verzijo besedila Čehova. Tako so v predstavo vključili vse dele, ki jih je izločila takratna cenzura in se nanaša- jo na življenje v takratni Rusiji. "Gre za nov tip komedije, ki jo Čehov s tem besedilom prvi izpisuje. To ni tradicio- nalna komedija, najbrž je tudi ne bi uvr- stili med Dneve komedije, a je vseeno zelo zabavna stvar," je povedal Pipan. Oktobra bodo na oder postavili ko- medijo D.C Jacksona Moje bivše, moji bivši, ki jo bo režiral Andrej Jus. Gre za prvo slovensko uprizoritev, ki sicer te- melji na preprosti zgodbi in se nanaša na utrip iskanja partnerjev. "A zgodba ni tako važna, vse, kar se okoli nje do- gaja, je zelo človeško in prepoznavno, saj je znal avtor senzibilne trenutke komično povezati," je ob predstavitvi nove sezone povedal Jus. Decembra bodo Celjani nadaljeva- li s tradicijo kvalitetnih otroških pred- stav. Tokrat bodo na oder postavili znano delo Ericha Ka"astnerja Pikica in Tonček, ki jo bo prvič v Celju reži- ral Jaka Andrej Vojevec. Na Odru pod odrom, ki je tradicionalno rezerviran za nekoliko posebne tekste, bodo febru- arja uprizorili črno komedijo Martina McDonagha Obdelovanje v Spokanu. Kot pravi Kosijeva, gre za humor, poln bodic, delo pa je napisano zabavno in duhovito. S klasično dramo v treh dejanjih Jeana Paula Sartra Muhe bodo vsto- pili v pomlad. Predstavo bodo pri- pravili v koprodukciji z Evropsko prestolnico kulture. Sezono bodo skle- nili z gostujočo predstavo, burlesko Ko sem bil mrtev SNG Drame Ljublja- na, ki jo je žirija na letošnjih Dnevih komedije izbrala za žlahtno komedi- jo, žlahten pa je bil tudi režiser Diego de Brea. V prihajajoči sezoni Celjani priprav- ljajo že 21. festival Dnevi komedije, ki ga bodo ponudili od 17. februarja do 11. marca. Do jeseni sta Mestna občina Celje kot pokroviteljica in SLG Celje kot organizator razpisala natečaj za žlaht- no komedijsko pero, s katerim nagraju- jejo izvirno komedijo. "V gledališču si želimo čim več mladih, ki bi prihajali tudi na večerne predstave, kot je v gledališču v navadi. V novi sezoni pa se bomo osredotoči- li tudi na prenovo gledališča, in sicer Odra pod odrom. Načrti in dovoljenja so pripravljeni, sedaj potrebujemo le še denar," je dejala Kosijeva. Oder pod odrom bi uredili v manjšem prostoru, kjer je nekdaj deloval oddelek za odra- sle celjske knjižnice. Glede na to, da beležijo izjemno zanimanje za šolske predstave, bi jim dodaten prostor omo- gočil vzporedno igranje predstav in torej bistveno več ponovitev. "Projekt mora financirati Mestna občina Celje. Časi so zelo nehvaležni za tovrstne projekte, a upamo, da gledališče ne bo izpadlo iz proračuna za leto 2012, da bi nov oder lahko zaživel čim hitreje," je še povedala Kosijeva. Nova zu-nanja podoba Mariborskega ku-ltu-rnega centra (Sadar/Vuga) Cenejša varianta požegnana, neznank še nekaj Finančna konstrukcija nove moderne galerije zapisana, kako bo z opremo in programom prireditvene dvorane Maks naj bi bilo znano v naslednjih dneh PETRA ŽEMLJIC Odločitev župana Franca Kanglerja, da največji naložbi v mariborsko kul- turno infrastrukturo, center Maks (Mariborski kulturni center) in novo umetnostno galerijo (UGM), združi v eno lokacijo na območju bivše MTT Tabor tik ob Dravi, so v ponedeljek požegnali še mestni svetniki. Očitno je dogovor med vodstvom UGM, obči- no in ministrstvom za kulturo, kjer so več čas dvomili o pravočasnosti novega projekta in ki je nastal v arhi- tekturnem biroju Sadar/Vuga), dobil politično zeleno luč. Se s tem le zak- ljučuje infrastrukturni pretres v Ma- riboru, in bodo novi prostori v času Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012, seveda če bodo zgrajeni, omogo- čili izpeljavo nekaterih programov? V mariborski občini pravijo, da je razlogov za umestitev UGM v Maks, več. Najpomembnejši je racionalizacija stroškov - z združitvijo obeh projektov bodo po njihovih ocenah prihranili okoli 15 milijonov evrov. Da bo nova UGM dobila prostor na desnem in ne na levem bregu Drave, stane torej manj, pravijo v občinski projektni pi- sarni; nova varianta je ocenjena na dobrih 17 milijonov (prvotna na 24), hitrejši pa naj bi bili izvedbeni roki. Potem ko naj bi prvotni načrt na Lentu bil izvedljiv februarja 2013, nova raz- ličica že zmeraj predvideva otvoritev objekta v maju 2012. Sicer pa na občini še zmeraj del odgovornosti pripisujejo madžar- skima arhitektoma in neuspešnim pogajanjem za pripravo projektne dokumentacije, medtem ko Madžari nasprotno zatrjujejo, daje občina spre- minjala prvotne dogovore. Kako se rešil zaplet, je zaenkrat težko napove- dovati. "Madžarska arhitekta sta dobi- la plačano avtorsko nagrado v višini 40 tisoč evrov. Pripravljalna dela in idej- na zasnova, ki so jo izdelali, so skupaj vredni 210 tisoč evrov. Podizvajalcem je bil znesek v skupni višini okrog 97 Notranjost nove Umetnostne galerije na desnem bregu- Drave (Sadar/Vuga) tisoč evrov že poravnan, madžarskim arhitektom pa bo, ko bodo podpisali še zadnji aneks, s katerim prekinjamo poslovno sodelovanje," so nam zatrdi- li na občini. Sporni aneks A madžarska arhitekta še zmeraj trdno stojita na nasprotnem bregu. "40 tisoč evrov je bila najina nagrada za zmago na mednarodnem arhitekturnem nate- čaju v marcu 2010, z njo sva kasneje do- bila bančno garancijo, kije stala 42 tisoč evrov. Eno leto sva delala brez plačila in sedaj želijo, da sprejmeva aneks, ki po- polnoma spreminja prvotno pogodbo?! Njihovi pogoji so, da dobiva manjše pla- čilo, kot je navedeno v originalni pogod- bi. Morava se strinjati še z ustavitvijo projekta zaradi skupnih interesov, prav tako ne smeva ničesar več zahtevata. To je ultimat občine, čeprav so naše pogoje pred tem že sprejeli," pravita arhitekta Tamas Levai in Agnes Joszai. Seveda bomo nadaljevanje zgodbe na Lentu še spremljali, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za Maks na desnem bregu Drave pa je vlo- žena. "Sledile bodo še dopolnitve ozi- roma spremembe te dokumentacije za potrebe UGM", še pravijo na občini. V ministrstvu za kulturo so bili skopi z odgovori, na vprašanje o združitvi odgovarjajo zgolj takole: "UGM je inve- sticija, ki jo podpira ministrstvo za kulturo, Maks je občinski projekt". O finančni injekciji, ki bo Mariborča- nom za UGM prinesla deset milijonov evropskih sredstev, pa, da je "gradnja UGM predvidena za prihodnje leto in bo zato potreben rebalans sredstev v skladu z ostalimi potrebami". V projektni pisarni MOM zatrjujejo, da bo v letošnjem letu občina za UGM prispevala milijon evrov, ministrstvo za kulturo pa sedem, v letu 2012 pa občina 6,5 milijonov, država pa slabe tri milijone evrov. Preden bo začeli čr- pati sredstva, mora občina pridobiti še odločbo o sofinanciranju projekta, ki jo izda vladna služba za lokalno samo- upravo in regionalno politiko. Maks že zmeraj brez programa MOM bo torej podpisala pogodbo o so- financiranju s podjetjem ZIM, ki gradi Maks in s katerim ima občina podpisa- no pogodbo o najemu Maksa za 20 let. Na občini zatrjujejo, da je najemna po- godba, ki je tačas na državni revizijski komisiji (ker občina ni izvedla javnega razpisa za najem objekta, ki še ni zgra- jen), "veljavna in ne ogroža realizacije projekta". Po njej bi za dobrih 4 tisoč kvadratnih metrov, kjer bo domoval Maks plačevala letno najemnino 1,5 milijona, od ZIM-a pa mora kupiti še zemljišče za gradnjo UGM, za kar bo odštela dober pol milijon evrov. Kdaj se bo začela gradnja, se še ne ve, di- rektor ZIM-a Matjaž Knez nam je le zatrdil, da zaenkrat potekajo zgolj ru- šitvena dela. Kaj točno bo nudil Maks, še zme- raj ni znano, občina pa zatrjuje, da se bo o programu odločalo v naslednjih dneh. Opremo zanj, ki jo je s podpisom v pismu o nameri obljubila ministrica za kulturo Majda Širca, pa je očitno še zmeraj aktualna. Čeprav v kulturnem ministrstvu pravijo, da pisma župan Kangler še zmeraj ni podpisal, lahko projekt Maks kandidira za sredstva za opremo na razpisih. O tem, kaj vse bo nudila nova ga- lerija in na kakšen način si bo delila prostore z Maksom, smo povprašali direktorico Bredo Kolar Sluga, a žal na naše klice in elektronsko pošto ni odgovorila. V Benetkah sinoči odprtje slovenskega paviljona Na 54. mednarodnem likovnem bie- nalu v Benetkah je vlogo slovenskega paviljona že tradicionalno prevzela slo- venska Galerija A+A. V njej se s kipar- sko instalacijo Grelci za vroče občutke predstavlja kipar Mirko Bratuša. Slo- venski paviljon je sinoči odprla minis- trica za kulturo Majda Širca. Bratuševe Grelce za vroče občutke je za predstavi- tev na Beneškem bienalu predlagala Ga- lerija Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, v kateri je bil del projekta že raz- stavljen. Štirje kipi iz serije Hipokriti so bili jeseni 2010 razstavljeni v cerkvi nekdanjega cistercijanskega samosta- na v Kostanjevici na Krki. Posebej za bienale je Bratuša izdelal še štiri kipe, ki Hipokrite dopolnjujejo tako, da jih ogrevajo. Kostanjeviški kipi so topli, novi kipi pa hladni, ker so grelci. Razstavo v beneški Galeriji A+A spremlja videofilm režiserke Jasne Hribemik, ki je svojevrsten dokumen- tarec o vsebini in vzdušju razstave v Kostanjevici na Krki. Osrednja razstava letošnjega biena- la, ki bo v Benetkah med 4. junijem in 27. novembrom, nosi naslov ILLUMI- nacije (ILLUMInazioni). Pripravila jo je švicarska umetnostna zgodovinar- ka Bice Curiger, postavljena pa bo v Arzenalu in v nekdanjem italijanskem paviljonu v Vrtovih. Ob njej bo biena- le ponudil še 89 nacionalnih predsta- vitev, kar je za beneški bienale rekord. Doslej je za rekordno veljalo leto 2009, ko je bienale vključeval 77 nacional- nih predstavitev tako v Vrtovih in v Arzenalu kot tudi na drugih lokacijah po mestu. Otvoritvena slovesnost 54. bienala, na kateri bodo tudi podelili nagrade, bo jutri, 4. junija, opoldne v Vrtovih, za javnost pa bo prireditev odprta že od 10. ure. (sta)