URN_NBN_SI_DOC-C73N6G1X

Nočemo biti grdi raček Zakaj se NK Aluminij ni odločil za prvoligaško avanturo, pojasnjuje pred- sednik Zvonko Jeušovar MILAN LAZAREVIČ Odlično urejena štiri travnata igriš- ča, lično opremljeno igrišče z umetno travo, idealni pogoji za delo, primerlji- vo s klubi iz bogatejših lig. Takšen je dom prvaka druge lige - Aluminija, nesojenega člana prve lige. Včeraj je v športnem centru prevladovala tišina, znanilka, da je nedeljsko veselje po vstopu med prvoligaše zamenjala real- na ocena položaja. "Petnajst let sem v klubu in to je bil zame najtežji trenutek. Temeljito sem se pripravil na govor, a to sporočilo je bilo igralcem težko prenesti. Prišli so skoraj vsi, le eden je manjkal, ker je odšel na morje. Pričakovanja so bila, da gremo v prvo ligo, a sledilo je razo- čaranje. To je težka izkušnja, ki je ne privoščim nikomur. Da imamo prave fante, je pokazal kasnejši pogovor z igralci, ko so začeli dojemati položaj. Treba je iti naprej, tako kot v življenju," se hudega sredinega večera spominja predsednik kluba Zvonko Jeušovar, ko je stopil pred moštvo. A l u m i n i j ev l e t ni p r o r a č un je 350.000 evrov. "Od tega je 60 odstot- kov proračuna namenjenih delovanju mladinskih selekcij, ostalo članom. Če bi se odločili igrati med prvoligaši, bi za člansko ekipo potrebovali dodatnih 200.000 evrov. Za tako majhno okolje, v povprečju smo imeli sto gledalcev na tekmo, se pojavlja vprašanje smotr- nosti. Nogomet se igra gledalce. Imeli smo primere, ko je bilo na mladinskih tekmah več gledalcev kot na članskih," pravi Jeušovar. Tudi strogi pogoji licenciranja zah- tevajo ustrezno infrastrukturo, v prvi sezoni izgradnjo tribune s 1200 gledal- ci, v drugi sezoni še žaromete. "Ta na- ložba bi stala skoraj en milijon evrov, kar je preveč. To je bil glavni pomislek, saj nismo imeli nobenega zagotovila, da bi izpolnili te pogoje." Kaj pa selitev na Ptuj? "S selitvijo na Ptuj bi izgubili še tisto nekaj podpore lokalne skupno- sti. Vprašanje je, kako bi nas sprejeli na Ptuju. Klub bi bil tam grdi raček." Že de- setletja je vezan na tovarno aluminija v Kidričevem. "Naš dolgoletni sponzor je družba Talum, ki v težkih pogojih še zagotavlja finance. Od vsega začetka je to klub tovarne, delavci so ga sami po- stavili. To poslanstvo peljemo naprej s Zvonko Jeušovar: "Če bi se odločili igrati med prvoligaši, bi potrebovali dodatnih 200.000 evrov." (I-gor Napast) Zalar: Nič dokončnega Rok za prijavo za nastop I. SNL je potekel ob polnoči. Ko smo v poznih popol- danskih urah poklicali na Združenje prvoligašev, nam je vodja tekmovanja Andrej Zalar o prvoligaških prijavah na kratko odgovoril: "Nič ne morem po- vedati, dokler zadeve ne bodo jasne." urah med 16. in 19. uro spustiti na igriš- ča skoraj vse selekcije," se je pohvalil Jeušovar. Ja pa prvi mož kluba iz Kidričevega zelo kritičen do stanja v slovenskem no- gometu. "Nogometna zveza ne razmiš- lja o nogometu jutri. Že lani, ko se je kazal padec v gospodarstvu, bi morali razmišljati, kako pomagati nogometu. Da v najtežjih trenutkih dviguješ sod- niške stroške za skoraj 50 odstotkov, istočasno pa so klubi prisiljeni zmanjše- vati proračune, je povzročanje škode. Klubom ne pomagajo iskati drugačnih oblik. Pozivam predsednika NZS Alek- sandra Čeferina, da zamrzne sklep o dvigu sodniških stroškov." "Pri nas je vse postavljeno na glavo. Odločajo tisti, ki jemljejo, in ne tisti, ki dajejo. Čas je, da iz nogometa odidejo funkcionarji, ki vsaka štiri leta v svojih MNZ-jih gredo na volitve, kasneje pa se tepejo za podpredsedniška mesta. Če se reprezentanca uvrsti na svetov- no ali evropsko prvenstvo, že pomer- jajo obleke in se pripravljajo za sladka potovanja, če pa se ne uvrsti, menjava- jo selektorje. Novi predsednik se bo moral resno spoprijeti s temi težava- mi," je zaključil Jeušovar. "Pri nas je vse postavljeno na glavo" poudarkom na mladih, ker je to edino opravičilo neke tovarne v okolju, da daje denar za mlade, sinove svojih za- poslenih. V javnosti se pojavlja napa- čen vtis, da Talum daje toliko, kolikor potrebujemo. To je daleč od resnice. Talum daje toliko, kolikor lahko. V prejšnjem letu, ko je zapiral peči, nam je namenil 80.000 evrov. Za to smo vod- stvu izjemno hvaležni. Zakaj bi ranili roko, ki nas hrani?" Aluminij je skozi vsa leta usmer- jen k delu z mladimi. V prvi ligi imajo mladince, kadete in dečke U-14. To je njihova največja vrednost. "V vadbe- nem procesu je od 220 do 250 otrok, njihovo število narašča zaradi opušča- nja šol v nekaterih sosednjih krajih. S ponosom povem, da takšnih pogojev za delo z mladimi ni nikjer v Sloveni- ji. Sposobni smo v najbolj optimalnih Konjiških nogometašev I. SNL ne zanima Po odstopu Aluminija in Interblocka je tudi tretjeuvrščena Dravinja Kostroj iz Slovenskih Konjic postala zanimiva kot možna kandidatka za popolnitev I. SNL. "Po zadnji prvenstveni tekmi je klub jasno izrazil stališče, da bomo začeli sestavljati moštvo za prihodnjo drugoligaško sezono. Smo pa v klubu presenečeni, da najboljša kluba druge lige ne želita med prvoligaše," nam je dejal predsednik konjiškega kluba Bojan Podkrajšek. "Bo pa treba pre- misliti, kakšna bo podoba prve lige. Klubi se zanjo ne odločajo zaradi vi- sokih finančnih vložkov, ker jih čez leto dni čaka skoraj gotova nogomet- na smrt. Naš cilj je biti stabilen drugo- ligaš, večji poudarek bomo dali delu v naši nogometni šoli, postavili bomo igrišče z umetno travo, da bi imeli še boljše možnosti." (mla) Uničeni slovenski čolni Del slovenske slalomske reprezentan- ce v kajaku in kanuju je odpotoval v Španijo, kjer bo prihodnji teden evrop- sko prvenstvo. Še preden pa so sloven- ski reprezentanti sploh začeli priprave na prizorišču prvenstva stare celine, so imeli velike težave s tekmovalno opre- mo. Nekaj slovenskih slalomistov je že v sredo z letalom odpotovalo v Špani- jo. Ker čolnov tja niso mogli prepeljati z letalom, je tekmovalcem na pomoč priskočila hrvaška reprezentanca in poleg čolnov tekmovalcev s kombijem peljala tudi slovenske. Zaradi izjemno močnega vetra pa se je v Franciji zgo- dila nesreča. Ob močnem sunku vetra je s strehe kombija odtrgalo prtljažnik z naloženimi čolni, ki so zgrmeli na cesto in v bližnji jarek. Nekaj čolnov je popolnoma uničenih, druge pa čaka veliko popravila. Med poškodovanimi je tudi čoln branilca naslova evropske- ga prvaka Petra Kauzerja. "Čolna ni popolnoma uničilo, ven- dar bi bilo treba veliko popravil, tako da si bova z Anžetom Berčičem izposo- dila čolna, dokler ne pridejo na prizo- rišče še drugi slovenski reprezentanti. V ponedeljek bo prišel proizvajalec čol- nov in Anžetu pripeljal testnega, meni pa bo do sobote zvečer poskušal nare- diti novega. Potem bom moral nekako organizirati prevoz do Seu d'Urgella. Če ne bo šlo drugače, bom tekmoval z drugim čolnom," je povedal Kauzer. "Čeprav bo težko, bom zaradi tega še bolj motiviran za treninge in tekmo. Sicer pa se vsaka stvar zgodi z razlo- gom. V tem moram najti nekaj pozitiv- nega, me pa položaj ni vrgel iz tira." (sta) BREZ HECA Smu-čajmo v si Smučarska zveza Slovenije premore peščico vrhunskih tekmovalcev in dvanajst za- poslenih, za katere letno namenja 613.000 evrov. Škoda, da nima dvanajstih vrhunskih smučarjev in peš- čice zaposlenih. OB ROBU Kot licenca za samomor ALJOSA STOJIC Razdalja med slovenskim klubskim in reprezentančnim nogometom je podobna neskladju zvoka afriške vuvuzele in podalpske piščali. Nobenih stičišč. Zapleti z licenciranjem, ureditvijo prvoligaškega statusa, so na vrata Nogometne zveze Slovenije še trdneje pribili tezo, da je lahko v naši nogometni ligi vselej slabše. Tudi takrat, ko mislimo, da slabše ne more biti. Nogometaši Triglava so jokali, s podplatom kopačke jim je NZS stopila na hrbet, so prepričani. Kljub temu da so v NZS že konec preteklega leta vedeli, da jim zaradi predpisov licenciranja (Kranjčanom decembra niso podaljšali začasne licence, pridobljene po vstopu v prvoligaško druščino, zato so avtomatično izgubili pravico do nje v naslednji sezoni), ni pomoči, so jim "dovolili", da se borijo do konca sezone, in jim šele po izborjenem obstanku na igrišču sporočili, da so izgubili že pol leta nazaj za zeleno mizo. Smešno, žalostno, nesmiselno, ponižujoče, menijo eni, pravilno (NZS), drugi. Po besedah direktorja Triglava (v odstopu) Mirana Šubica jim je lažno upanje na pridobitev licence (še aprila) vlival sam predsednik NZS Aleksander Čeferin (če ne drugega, bi jim lahko na sestanku v obraz dejal, da so odpisani). Čigar eno od osnovnih obljub ob ustoličenju na čelu krovne nogometne zveze je bila pomoč klubom. Triglavu so jo odtegnili, pomoč namreč, pustimo ob robu čisto birokratske zaplete (morebitno napačno izpolnjene formularje, zamude pri predpisanih rokih) in neodvisnost licenčnih organov. Če drži, da Triglav nikomur - ne igralcem, ne trenerjem, ne čistilkam - ni ničesar dolžan (kar poudarja Šubic: Niti centa!), potem načelno držo komisije za licenciranje bolj slabo razumemo. Kot bi bili v kazenskem postopku, ne pa v licenčnem, se je slikovito izrazil Šubic. Sistem licenciranja je bil nujen, da se naredi red v slovenskem nogometu, v katerem se je vedelo, kdo pije, plačevalo pa se je neredno in nesistemsko. Klubi so bili dolžni nogometašem in državi. Da so Olimpijo poslali v peto ligo, Muro v tretjo, je prav. Zakon, tudi pravilnik o licenciranju, imajo zato, da se spoštuje. Težko pa klubi premagujejo nekatere neživljenjske adminis- trativne ovire: "Šlo je za izrazito izpolnjevanje obrazcev." Med drugim mora klub vpisati pričakovan zaslužek od prodaje nogometašev, opozarja direktor Triglava. Kot bi bili vedeževalci. V glavnem: Triglav nikomur ni dolžan, pa si ne zasluži prve lige. Kako pa si licenco zasluži Nafta, v kateri nogometaši že v začetku sezone niso imeli hiti za bencin (citat Jožeta Benka v Večerovem intervjuju 18. oktobra lani), je čista znanstvena fantastika. Verjetno na osnovi istih predpisov, zaradi katerih si je Triglav ne zasluži. Kar navaja na zaključek, da se tudi predpisi, ki jih sicer spoštujemo, morajo tu in tam spremeniti oziroma prilagoditi danim razmeram. Te so v slovenskem nogometu tako neperspektivne, da se klubi izogibajo prve lige kot hudič križa. Licenco za vstop v prvo ligo podoživljajo kot licenco za (klubski) samomor. Še visokoleteči Joc Pečečnik je dvignil roke od Interblocka v prvi ligi, kaj šele od Interblocka v Evropi na novem Bežigradu, kar je smelo napovedoval. V NZS se v skrajno neugodnem položaju še naprej oklepajo svojega sistema licenciranja. Vzniknila je ideja o prvi ligi z osmimi klubi. Kar je čisti nesmisel. Po tej logiki bodo čez tri leta nogometno prvenstvo tvorili štirje klubi: Maribor, Olimpija in še dva najbolj trdoživa. Kot v hokeju. Zakaj pa prve nogometne lige ne bi povečali na 14 ali 16 članov? In vpeljali polprofe- sionalizem oz. polamaterizem. Kdor ima za profesionalce, naj jih ima, ostali naj igrajo nogomet samo popoldne in zvečer. Prvenstvo ne bi izgubilo zanimivosti. Najbolje organizirani Maribor je letos v odločilni tekmi komaj premagal najslabše organizirano Primorje, ki je za nameček (in kazen) izgubilo licenco v vseh tekmovanjih pod okriljem NZS. Gospod Čeferin, čas je za spremembe. Reprezentanca, o njej se največ razpreda, nikoli ni bila problematična, kar se je prikazovalo Ivanu Simiču. Problemi slovenskega nogometa se začnejo in končajo na najbližjem vaškem igrišču. Najslabše organizirani klub mora biti merilo uspešnosti, ne sanjarjenja o ligi prvakov (vsakih dvajset let). Ker od nekod pa morajo jemati igralce. Tudi prvaki iz Maribora. ČAS JE ZA ODBOJKO! ^ p J v . - ^ ^ K H A . M ^ . b l B . D O ^ S L O V E N l i A i H R V A S K A S L O V E N I J A t V E P K A B R I p l I f c : S L O V E N I J A : B E L G I l f t 9, In 10, julij I vjvtfff^rfM^: