URN_NBN_SI_DOC-C73N6G1X

DANES Dragica Korade Nekaj manj Predreferendumsko obredje, ki ga je vlada navkljub vsem usodnim problemom, ki jih rešuje, začinila z bohotno Urško, gre danes h koncu. To pomeni, da nam bodo vse politične vrste in podvrste, ki so sproducirale razloge za ta brezupni referendum, še zadnjič povedale ne samo to, kako moramo pravilno odgovoriti na vprašanja, marveč tudi to, o čem bomo v nedeljo v resnici odločali. To, da ne odloča- mo samo o tem, o čemer odloča- mo, nam namreč dopovedujejo tako zagovorniki kot nasprotniki vseh treh zakonov, ki so postali predmet referendumskega odločanja ne morda zato, ker so slabi za nas, ampak zato, da bo lahko nasitil svojo slo po oblasti ta ali oni politični ego. Pahorjevi, ki so se v svoji kampanji osredotočili na pokojninsko reformo, nam sporočajo, da je v nedeljo na kocki veliko več kot vladni zakon o pokojninah. Ne samo naša, ampak tudi prihodnost naših otrok. To seveda ni majhna reč. Človek lahko stisne zobe, pozabi nase in razdre nekaj žaltavih na račun svoje prihodno- sti, s katero so zadnjih dvajset let tako nemarno gospodarili vsi, ki so se v imenu naše svetle prihodnosti dokopali do oblasti, ampak pri otrocih se zamisli. In s turobno mislijo, da se njihova edina alternativa vije od Urške do Duleta, se lahko sprijazni samo tisti, čigar mentalni horizonti segajo od krampa do joškov. Da v nedeljo ne odločamo samo o treh zakonih, marveč o "nečem več", nam že ves čas dopoveduje tudi opozicija. Kaj je "več", nam je včeraj na predčasnih volitvah v Tolminu povedal Janša, ki je glasoval "proti vsem trem slabim zakonom, pa tudi proti slabi vladi, ki Slovenijo vodi v propad". Čeprav je razlika med enimi in drugimi na prvi pogled velika, nam na koncu ostane ugotovitev, da nam oboji sporočajo isto: da namreč v nedeljo glasujemo o prihodnosti. Če bomo glasovali proti, bomo po Pahorjevi verziji zakockali prihodnost naših otrok. Če ne bomo glasovali proti, bomo po Janševi verziji zakockali prihodnost Slovenije. Težka odločitev za običajnega moškega in žensko, ki ne vesta niti tega, kako bosta s svojo plačo pririnila iz maja v junij. Če bi bilo po pravici, bi priznali, da bomo v nedeljo glasovali samo o treh zakonih: o pokojninski reformi, delu na črno in arhivskem gradivu. O teh zakonih bomo glasovali zato, ker je sprti slovenski politični eliti malo mar za državo, Slovenijo, prihodnost. Edino, kar jo zanima, je oblast. Ko reče "nekaj več", reče oblast. Mi smo v tej retoriki očitno nekaj manj. V nedeljo bodo znani odgo- vori. A mnoga vprašanja bodo še vedno ostala. Slovenija na referendumih: Kam gre t a država? PRED TREMI REFERENDUMI Kakšno pot krize bo začr- tala (su-per)referendu-mska nedelja? Politiki so glavne zvezde, o vizijah govorijo neprestano, zato smo v Večeru- o Sloveniji 2011, ki je na razpotju-, dali besedo lju-dem iz civilne dru-žbe, ki jim ni vseeno FRANJA ZlŠT VANESSA COKL ALEŠ KOCJAN VASJA JAGER SAMO TRTNIK MATIJA STEPIŠNIK Manekenski optimizem in užitkarski pesimizem Boris A. Novak, pesnik: "Pokoj- ninska refor- ma se mi zdi nujna, čeprav se b o j i m, da s a m p a d a m točno v genera- cijo, ki bo dela- la dlje in imela najbrž nižje po- kojnine. Zaradi prihodnosti, demograf- skih in ekonomskih kazalcev je taka ali drugačna reforma očitno nujna. Nedvomno je Slovenija tako kot tudi preostanek sveta v krizi. Obenem pa imam občutek, da to krizo še poglab- lja morda katastrofično govorjenje, kot da se bližamo vesoljnemu potopu. Ta vrsta kritikarstva in pesimizma učin- kuje paralizirajoče. Neodgovoren je manekenski optimizem predsednika vlade, enako neodgovoren je pa tudi užitkarski pesimizem mnogih kriti- kov, ki svoj politični interes črpajo iz krize." Ne levo-desno, pač pa pošteno-nepošteno Petra Matos, p o b u d n i c a akcije Očisti- mo Slovenijo: "Mislim, da z vidika prihod- nosti ni tako p o m e m b n o, ali se trije refe- rendumi sprej- m e jo ali ne. Kar je pomembnejše, je, koliko so bile in bodo različne strani pripravljene po- slušati argumente druga druge. Pri po- membnih vprašanjih, ki zadevajo vse nas, bi morali vsi znati prisluhniti do- brim argumentom, ne glede na to, iz katere strani prihajajo. Politična kriza v Sloveniji se bo rešila, ko bomo name- sto na leve in desne pomembneže za- čeli ločevali na poštene in nepoštene, sposobne in nesposobne." Kot morski psi Tone Kregar, zgodovinar in pevec: "Če ne b o mo z a č e li malce druga- če razmišljati o prihodnosti in če ne bomo vsi dojeli, da moramo sami pri sebi zareza- ti v dojemanje sveta, bosta apatija in nezadovoljstvo ta voz vlekla le vedno globlje. Verjamem, da bomo srednje generacije v tem krutem svetu znale poskrbeti zase. Bolj me skrbi za mojo štiriletno hčer in njene vrstnike, da bodo nastradali, če ne bomo našli so- glasja med elitami in volilnim tele- som. Trend kaže, da bodo prihodnje generacije živele strogi individuali- zem, drug do drugega pa se bodo obna- šali kot morski psi. Takšno obnašanje bo na rob družbe odrinilo ljudi, ki niso najuspešnejši, najbolj preračunljivi in najbolj egoistični. Zlasti v malih oko- ljih je pametni srednji sloj garant zno- snega sobivanja. Kaj pa uravnava moč srednjega sloja? Ravno socialni, soli- darnostni korektivi v družbi! Te pa je težko uzakoniti, če se potrebe po teh ne zavedamo." Princa ne bo, Slovenci! Vita Mavrič, š a n s o n j e r k a: "Dvajset let sa- m o s t o j n o s ti in absolutno razsulo v vseh segmentih! Re- ferendum na r e f e r e n d u m, l a ž n a l a ž , kraja na krajo, škandal na škandal. V dvajsetih letih lahko ustvariš pomembne stvari. Dvaj- set let je lahko vrhunec ustvarjanja ali pa njegov propad. In tukaj se nam to- krat trenutno prvič zares majejo tla pod nogami. Gospodarska kriza, druž- bena kriza, moralna kriza na vseh po- ljih, medčloveški odnosi so dosegli svoje dno. Vsi čakamo na katarzo, obe- nem pa sami ne naredimo nič zato. Preprosto čakamo! Slovenci smo ne- verjetni! Tako težko nam gre hvala z jezika, tako težko pohvalimo drug drugega. Rajši se prepiramo, razdvaja- mo, sovražno obrekujemo, rajši drži- mo figo v žepu. Čustev se sramujemo. Hkrati pa občudujemo vse, kar je tuje, točimo krokodilje solze ob španskih nadaljevankah in pokupimo na tone rumenih časopisov. In ob vsem tem ča- kamo na odrešenika, princa na belem konju, ki ga ne bo. Je to zdaj končno vsem jasno? Ko prideš do dna, začneš hlastati za zrakom in takrat se nekaj mora premakniti. Upam, da smo ga do- segli, saj tako res ne gre več naprej." Ženske na oblast! J e r n ej Loren- ci, režiser: "Vse- k a k or n i s e m mogel verjeti, da lahko v tako kratkem času v državi, druž- bi, ki je kazala vitalne znake, d i a g n o s t i č na slika tako hitro sprevrže. Diskurz, ki ga ponuja politi- ka, je absurden, nizkoten, vulgaren, pokvarjen, je pornografski. Najhuje ni, da nam politika tak diskurz vsiljuje, ampak da mi nanj pristajamo. Politika se dobro zaveda svoje moči in strateš- ko, vojaško spodbuja ta diskurz, se z njim hrani. Imam rešitev. Ženske mo- rajo prevzeti oblast. Dokler smo imeli jasne zunanje cilje EU, Nato, evro, OZN, WTO - je moška politika funkcionirala. Ko smo jih izpolnili, je postala vulgar- na, nasilna, izključujoča. Predlagam, da moškim prepovemo ukvarjanje s politiko. Z njo se lahko ukvarjajo samo še ženske, homoseksualci, deprivilegi- rani, vsi tisti, ki jih družinski in ostali zakoniki skušajo izločiti. Problem pa je, da se tudi Katarina Kresal obnaša kot moški. Tako da se tudi moja alter- nativa izkazuje za abotno." Referendum kot nažiganje J o ž e S t a n i č , bivši gospodar- stvenik: "Refor- me so vsekakor potrebne, saj je nekatere stvari treba popraviti vse tja do kore- nin. Težava pa je, ker smo pre- več razvajeni še iz časov socializma. Nekaterim stvarem se bomo prepro- sto morali odpovedati in stisniti zobe, da bomo lahko šli naprej. Me pa moti, da vsi nekaj pričakujejo od vlade. Sin- dikati, Romi, obrtniki vsi se obračajo na vlado, a ta ne more nič dati, če ne bomo držali skupaj. Potem pa pride do referenduma, ki pa ni neki izraz ljud- ske volje, ampak zgolj nažiganje ene politične strani proti drugi. Slovenski politični prostor je še vedno prehudo razdeljen. Rešitev je v večjem poudar- ku na mlajši generaciji in ne na nas sta- rejših, ki imamo zgodovinski spomin z vgrajenimi delitvami." Izrojena strankokracija B r a ne Mišič, nekdanji ekono- mist ZSSS: "Dej- stvo, da se ne moremo zedi- niti okoli nobe- ne spremembe, je odraz velike- ga skepticizma celotne družbe. Ljudje so razo- čarani nad državo, v kateri so stranke same sebi v namen in kjer smo popol- noma razvrednotili stroko, civilno družbo, sodstvo in menedžerje, ki še zdaleč niso vsi barabe. V sedanjem po- ložaju pa krizo še poglabljata neodloč- nost vlade in njenega predsednika ter predvsem izrojena strankokracija, teža- va pa je, da alternativ ni. Očitno mora hiša pogoreti do temeljev, da bodo iz pepela pognala nova spoznanja." Kaj pa naši otroci? I z t o k Č o p , športnik: "Ko smo dobili drža- vo, smo jo ceni- li bolj. V hudih časih smo znali t u di p o t r p e- ti. Potem se je nekaj časa ži- velo relativno lagodno glede na standard iz socializ- ma, veliko se je trošilo. In računi za kredite, ki so se najemali čez mejo, so zdaj tukaj, kriza je naplavila še okost- njake. Spremembe so potrebne, a ljud- je še vedno živijo v preteklosti. Zato je Slovenija, kar je žalostno, očitno po- trebovala Urško Čepin, da so mnogi sploh ugotovili, da se pogovarjamo o pokojninski reformi. Predvsem bodo potrebni novo 'centriranje' vrednot, postavitev jasnih ciljev, ki smo jih imeli v devetdesetih, in konec ukvarja- nja s preteklostjo. Našim otrokom ideo- loški boj na podlagi dogodkov izpred 60., 70. let ne prinaša nič." Vse bo, kot je bilo Erik Brecelj, ki- rurg: "Po petem juniju bo vse tako, kot je bilo prej. Še zmeraj b o mo tavali, še zmeraj ne bo nobene re- šitve z nobene strani. Očitno moramo priti do dna, da bomo spoznali, kje smo. Po zdravi pameti v Sloveniji bolj malo stvari storimo." Najprej na kolena, potem spremembe - - f F i l ip D o b r a- n i č , š t u d e n t, svetovni prvak v debatiranju: "Problematič- no j e, ko se n a ša p o l i t i č- na prihodnost strne v dikcijo sprejemanja ali zavračanja re- forme. Res je, da je proces agitacije za pokojninsko reformo in proti njej po- kazal pomanjkanje politične kulture v Sloveniji, vendar je problematična esencializacija našega političnega pro- stora skozi Urško Čepin, sindikate in svarjenje pred apokalipso. Predvsem se je treba zavedati, da s sprejetjem ene reforme ne bomo na pravi poti naslednjih 250 let. Naši predstavniki v parlamentu lažejo, ponarejajo, ne dr- žijo obljub. In kar je najhuje, nihče od volivcev ne reagira. In ko je v mojih rokah, da sprejmem odločitev, ki naj bi bila kar nuja, reforme ne morem potrditi brez potrjevanja ne samo vla- dajoče strukture, ampak same politič- ne kulture. Kaj mi še ostane? Državo bo treba spraviti na kolena, preden se bo kar koli korenito spremenilo." Ne bo me na komedijo Mitja Čander, p r o g r a m s ki direktor EPK Maribor 2012: "Absolutno se te komedije ne bom udeležil. Referendum- ska nedelja je dokaz več, da je slovenska politična elita izčrpana in da je po 20 letih izgubila vizijo. Vsi vemo, da je po- kojninska reforma potrebna. Ampak zdaj sploh ne gre za reforme. Ne na tem referendumu. Pomembna vpra- šanja se instrumentalizirajo za politič- no rabo. Politika dela vse, da pasivizira aktivne, razmišljujoče državljane, to pa lahko pelje v avtokracijo." Referendum zoper vlado Vojko Flis, ki- r u rg v UKC Maribor: "Po- k o j n i n s k o reformo ned- r v o m n o p o - t r e b u j e m o , a jasno je, da bo to referen- d u m z o p e r vlado. Očitno si je naprtila takšen srd, da bodo ljud- je šli na referendum o vladi. Stanje v javnih blagajnah pa se bo poslabšalo. Ker se parlament verjetno ne bo pred- časno razpustil, bomo takšno kilavo situacijo vlekli do rednih parlamen- tarnih volitev." Med že in še ne Stanislav Li- povšek, celjski škof: "Pokoj- ninska refor- ma? V nedeljo se bom odlo- čil! Kristjani imamo evan- g e l i j, b o ž j e zapovedi, Kri- stusov zgled, kakšen naj bo odnos do ogroženega človeka. Koliko se naša zakonodaja temu približa ... Med že in še ne smo! Upokojenci so večinoma nezadovoljni. Marsikdo bi bil vesel, da se mu pokoj- nina poviša. Razlike med menedžerji in preprostimi delavci so pri nas pre- velike." " T T 4 % Loto V 44. krogu igre na srečo Loto so bile 1. junija 2011 izžrebane števil- ke: 5,12,13,15,18, 28, 30 in dodatna 27. Sedmica ni bila izžrebana. Lotko: 635043 Lotko 6 je bil izžreban v Renčah. Loto plus: 3, 4,12, 21, 30, 31, 38 in dodatna 23. 7 plus ni bil izžreban. LEVO SPODAJ