URN_NBN_SI_DOC-C73N6G1X

Rekli so Guverner Kranjec: Pričakovanja so neracionalna' Odgovor nasprotnikom Dragan Matic, direktor Arhiva, zavra- ča besede nasprotnikov arhivskega za- kona, iz referendumske kampanje: "V domači in tuji javnosti se poskuša uveljaviti vtis, da se zapira celotno gradivo SDV. To ni res. Predmet no- vele je samo 20 odstotkov gradiva nekdanje SDV. Neresnica je tudi, da se preprečuje dostop do gradiva, ki govori o bombnem napadu v Veli- kovcu. To gradivo je leta 2008 kot nedostopno do leta 2044 označil ta- kratni direktor Sove Andrej Rupnik. Iz dokumentacije, ki jo hranimo, je razvidno, da Rupnik tega ni naredil na lastno pest. Zato bi veljalo takrat- nega premiera Janeza Janšo vpraša- ti, iz katerih motivov se je vlada tako odločila. Zaradi očitkov, da je gradivo obveščevalne in protiobveš- čevalne dejavnosti prosto dostop- no v vseh nekdanjih socialističnih državah, smo to preverili pri na- cionalnih arhivih Češke, Madžar- ske, Romunije, Bolgarije, Slovaške, Nemčije, Hrvaške, Poljske in Estoni- je. Odgovori kažejo, da so omejitve tako zaradi varstva osebnih podat- kov kot zaradi varovanja nacional- nih interesov. Prosto dostopno je gradivo samo pri nas." (str) Oškodovanje javnih sredstev poslej kaznivo dejanje Z obsežnimi dopolnitvami kazenske- ga zakonika in zakona o kazenskem postopku se po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalaija obetajo največ- je spremembe na področju pravosod- ja v tem mandatu. Med drugim se na predlog in priporočilo računskega sodišča uvaja novo kaznivo dejanje - oškodovanje javnih sredstev. Tako bodo kaznovani funkcionarji, javni uslužbenci, uradne osebe, držav- ni organi ali organi lokalnih skupnosti, če bodo z zavestno kršitvijo predpisov povzročili premoženjsko škodo. Poleg denarne kazni bo za veliko premoženj- sko korist zagrožena osemletna zapor- na kazen. Kot novost je Zalar omenil tudi določilo, da storilec ne bo mogel več preprečiti, da se mu odvzame premo- ženje, čeprav ga bo prenesel na ženo ali sorodnika. (dr) V OX POPUL-I Je bil Gregor Golobič uspešen minister? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Dajete pri nakupih prednost v- Slov-eniji pridelani hrani? 67 % Da 33 % Ne Število glasov: 387 J J Pri pokojninski reformi hočemo nižjo delovno dobo, upokojevanje pri nižji starosti, višje pokojnine in nižje prispevke, se boji guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec in dodaja, da to ne gre skupaj čemer sem tedaj govoril, ko sem bil dejal, da bi se lahko položaj v trenut- ku spremenil iz tako rekoč normalne- ga v skrb zbujajočega. Osebno mislim in tudi Banka Slovenije, da je treba po- kazati pripravljenost za resno stabili- zacijo. Ne želim si namreč, da bi zašla Slovenija v tak položaj, ko bi ji tuji kre- ditorji narekovali pogoje stabilizacije. Prepričan sem, daje najbolje, da to na- redimo kar sami." JELKA ZUPANIC Guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec nas je pred tednom dni že opozoril na resnost javnofinančnih razmer v državi, ko je dejal, da bi Slo- venija zaradi proračunskega primanj- kljaja in rasti zadolženosti lahko šla po poti Grčije, Irske in Portugalske, če ne bo krotila porabe. Pred referendumom pa je za Večer povedal - veliki intervju z guvernerjem bomo zaradi jutrišnje- ga volilnega molka objavili v prihodnji prilogi V soboto -, o čem še naj razmi- slimo, preden bomo v nedeljo odločali o pokojninski reformi. So javnofinančne razmere v državi tako zelo zelo resne? "Sam sem prepričan, da je javnofinanč- ni položaj resen, ni pa resen v tem smi- slu, kot je bilo preneseno svetu v zvezi z mojo nedavno izjavo. Takrat sem si želel ljudem povedati, da je zelo tanka črta med normalnimi razmerami, v katerih se gospodarstvo nahaja, in med poslabšanjem percepcije teh raz- mer, ko se pokažejo slabi znaki politi- ke. Predvsem pa sem bil rekel, da se lahko država, in to katerakoli država, ne samo Slovenija, zaradi tega takoj znajde v krizni situaciji." Niste n am torej napovedali, da nas čaka Grčija? "Predvsem sem bil govoril v pogojni- ku, da če bi se ta politika nadaljevala, bi se lahko zgodilo, da bi se približali slabemu položaju. Vendar se ne opravi- čujem. Priznam pa, daje bila izjava pre- cej močna." Finančni trgi so se nanjo takoj odzva- li. "Slišal sem, da naj bi bile tudi reak- cije na trgu, in priznam, da bi lahko bile deloma tudi posledica te izjave, čeprav sem prepričan, da dolgoročno finančni trgi ocenjujejo solventnost in kredibilnost posamezne države na podlagi osnovnih ekonomskih poka- zateljev. Ti pa so neizpodbitni, in če Slovenija s svojim programom stabili- zacije ne bo dokazala, da je pripravlje- na doseči izravnane javne finance, bi si lahko finančni trgi v trenutku pre- mislili in ji ne bi več posojali denar- ja po ustrezni ceni. To je bilo tisto, o Govorite o pokojninski reformi? "Seveda. Če bi padla pokojninska re- forma, bi imeli kar dva indica, velik proračunski primanjkljaj skupaj z na- raščajočim deležem javnega dolga in padec pokojninske reforme, ki bi postala zelo močan signal tujini, da mora pri Sloveniji ponovno razmisli- ti o njeni politiki. Sam si želim, da do tega ne bi prišlo, in trenutno Slovenije ne primerjam s tremi perifernimi dr- žavami Evropske unije. Vendar je prav, da se na to opozori pravočasno. Ko je trenutek zamujen, je namreč trge ne- mogoče prepričati, da naj spremenijo svoje mnenje." Bi tu-di ostalim politikom svetovali, naj prepriču-jejo o nu-jnosti reforme tako, kot to počnete vi? "Morda ne tako, kot je bilo to nedavno razumljeno v Portorožu. Vendar sam mislim, da resni ekonomisti in anali- tiki to v celoti razumejo in zato tudi pozivajo k sprejemu pokojninske refor- me, fiskalni svet pa predlaga ustrezne ukrepe v proračunskih prihodkih in izdatkih." Zakaj Slovenci po vaši sodbi še kar mi- slimo, da se bo spet vse u-redilo z vi- soko, 5- ali 6-odstotno gospodarsko rastjo, zato se ne mu-di ne s pokojnin- sko, ne z zdravstveno in še s kakšno reformo ne? "Težko sodim. Mogoče ljudje verja- mejo v čudeže, teh pa v principu ni. Kar se rasti tiče, pa Slovenija nima rezerv, da bi spet rasla po stopnjah pred krizo. Rast je namreč odvisna od rasti prebivalstva oziroma delov- ne sile, rasti kapitala in od produktiv- nosti. Mi pa imamo, kljub temu da je 8 ali 9 odstotkov delovne sile brezpo- selne, takšna demografska gibanja, da niso dovolj za hitrejšo rast, tudi če bi PRED TREMI REFERENDUMI Kaj bo, če bi pokojninska reforma padla "Naslednji dan se ne bo zgodilo nič. Pa mogoče še pol leta tudi ne, mogoče še eno leto ne. Dejstvo pa je, da mora v pokojninsko blagajno skoraj tretjino de- narja prispevati proračun. Če bi se slaba rast davkov nadaljevala, bi to pome- nilo, da bi se nadaljevala potreba po nadaljnjem proračunskem primanjkljaju, to pa bi pomenilo večjo potrebo po zadolževanju. Že prej pa sem rekel, da sta to tisti dve zelo kritični točki: pokojninska reforma, v oklepaju lahko dodamo še zdravstveno reformo in proračunski primanjkljaj, ki ga ne zmanjšujemo tako, kot smo obljubili. Kredibilnost pa je v mednarodnem svetu financ zelo pomembna," je ocenil guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. začeli hitreje zaposlovati, kar se kapi- tala tiče, pa smo znani kot država, ki je do uvoza tujega kapitala dokaj ne- prijazna." Ljudje si to razlagajo tudi drugače. Češ, starejše silijo delati dlje, mladi pa nimajo dela. "Nedavno sem prebral, kaj je neraci- onalno. Če vzamem za primer pokoj- ninsko reformo, ni neracionalno, da si želimo zelo nekonsistentne stvari. To je zelo racionalno. Mi hočemo kraj- šo delovno dobo, višje pokojnine pa nižje davke. Ampak da vse to hočemo, ni neracionalno, neracionalno je, da se ne znamo odločiti med stvarmi, ki ne grejo skupaj. In ker so nekonsistentne, se čudim, da smo toliko neracionalni, da se ne zavedamo, da moramo nekaj izbrati, saj bodo sicer posledice. In po- sledice bodo slabe. To pa je neracional- no." Lju-di torej razu-mete in ne razu-me- te. "Da hočejo ljudje vedno več, je ra- zumljivo, ampak žal se v življenju srečujemo z izbiro, ki je racionalna. Neracionalen človek torej ne more reči, hočem vse, saj je potem še slab- ši kot otrok. In pri pokojninski refor- mi se bojim, da hočemo nižjo delovno dobo, upokojevanje pri nižji starosti, višje pokojnine, nižje prispevke. To pa ne gre skupaj. Zato je pričakovanje, da bo to možno, neracionalno in je dolž- nost tistega, ki o tem več razmišlja ali pa to pripravlja, da prebivalstvo na to opozori." Kako naj opozori? "Preprosto. Če tega ne boste sprejeli, bodo posledice. Imeli boste nižje po- kojnine, višje davke, delati pa boste morali dlje. Že zaradi demografskih gibanj. Slovenija ima vendar eno naj- slabših razmerij med upokojenci in Dr. Marko Kranjec (Tit Košir) aktivnim prebivalstvom, ljudje pa ži- vimo vedno dlje. Konec koncev sem sam živ primer tega, da je možno dela- ti, tudi če jih imaš že čez 70." Mnogi najbrž zaradi fizične iztroše- nosti pri teh letih ne bi mogli več de- lati. "Nikakor ne trdim, da so za to primer- na vsa dela. Večina pa jih je, saj je fizič- nih del vedno manj. Ne sprejemam pa argumentov, da se ljudje na delovnih mestih izčrpavajo. Se izčrpavamo, a kot je rekel kolega Jože Mencinger, se menda ljudje predvsem naveličajo, in temu bi pritrdil. Veste, nihče ni na enem delovnem mestu 40 let. Tudi pro- dajalka v trgovini ne, saj se zamenjajo, pridejo mlajši in tudi delavec ne prebi- je vseh 40 let za istim strojem. To so populistične izjave. Tako kot je priča- kovanje, da bom dlje živel, manj delal in imel višjo pokojnino, preprosto ne- konsistentno. Taka pričakovanja so ne- racionalna." V DELU NA IZGINE 7 MILIJARD EVROV LETNO. GLAS ZA: J ohranitev sosedske In humanitarne pomoči; oprostitev kazni za tistega, ki prijavi delodajalca, da ga je zaposlil na črno; J zaposlitev delavca za nedoločen čas, če se ugotovi, da je delal na črno; J učinkovitejši nadzor z več inšpektorji. GLAS PROTI pomeni, da: X pomoč prijateljev pri trgatvi ostaja delo na črno; X se bodo tisti, ki zaposlujejo na črno, še naprej bogatili na naš račun; X je tisti, ki dela na črno in to prijavi, kaznovan; X lahko delodajalec delavca, ki je zanj delal na črno, vrže na cesto; X bomo še naprej plačevali za tiste, ki »se znajdejo«. 5. junija glasujmo^ŽA) in ZAUSTAVIMO ČRNO BOGATENJE NA NAŠ RAČUN! Več informacij: www.vlada.si ODLOČITEV JE VASA, POKOJNINA PA TUDI GLAS ZA: zaustavitev padanja pokojnin že upokojenim; J postopno višanje pokojnin prihodnjim upokojencem; J postopno podaljševanje pokojninske dobe; J ohranitev medgeneracijske solidarnosti in s tem stabilnosti pokojninskega sistema; J pomeni, da se bodo industrijski delavci še vedno lahko upokojevali prej. GLAS PROTI pomeni: X nižje pokojnine; X višje prispevke za delodajalce in posledično višjo brezposelnost; X grožnjo socialni državi zaradi nujnega varčevanja (pri otroškem dodatku, štipendijah, varstvenem dodatku ...); X prenašanje bremen na mlade in s tem grožnjo medgeneracijski solidarnosti. 5. junija glasujmo^ŽA) KER ODLOČAMO 0 PRIHODNOSTI VSEH GENERACIJ! Več informacij: www.pokojninska.si