URN_NBN_SI_DOC-C73N6G1X

Individualni računi brez solidarnosti Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), meni, da padec pokojninske reforme za večino ne pomeni nič dobrega, ker bo naslednja bolj radikalna, izdatki za pokojnine pa se bodo še naprej omejevali TANJA MILAKOVIČ Če pokojninska reforma dobi podpo- ro na nedeljskem referendumu, kdaj bo novi zakon stopil v veljavo in kaj to pomeni za vse tiste zavarovance, ki že izpolnjujejo pogoje za upokoji- tev po starem zakonu? "Težko ]e točno napovedati, kda] se bo začel uporabljati ZPIZ-2, če bo na re- ferendumu potrjen, vsekakor pa naj- kasneje s 1. 1. 2012. Za vse tiste, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev ozi- roma jih bodo izpolnili do uveljavitve novega zakona, lahko s kasnejšim odho- dom v pokoj samo pridobijo. To pome- ni, da ni treba hiteti. Nasprotno, če bo začel veljati ZPIZ-2, bodo zaradi ugod- nejših valorizacijskih količnikov, ker je določen fiksen valorizacijski količ- nik 0,75513 za vse, ki se bi upokojili po uveljavitvi zakona in v kasnejših letih, pokojnine višje. Za primerjavo, valori- zacijski količnik, določen po ZPIZ-1 za vse, ki se upokojujejo v letošnjem letu, bo predvidoma znašal 0,74, vsako ka- snejše leto pa bo še nižji. Predvidena novost je res ugodna za višino pokoj- nin novih upokojencev." Zavarovanci bodo lah-ko tudi izbirali, ali se upokojiti po novem ali po sta- rem zakonu. "Če bo nekdo izpolnjeval pogoje po sedaj veljavnem zakonu in po novem, se bo na podlagi izračunov zavoda odlo- čil za ugodnejšo varianto. Pomembno pa je vedeti, da ugodnejši valorizacij- ski količniki, ki jih prinaša ZPIZ-2, ve- ljajo tako za tiste, ki se bodo upokojili po pogojih sedaj veljavnega zakona kot po pogojih novega zakona, seveda le v primeru, če bo ZPIZ-2 uveljavljen." Kaj pa brezposelni, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in jim do upo- kojitve manjka leto ali dve do izpol- nitve pogojev po starem zakonu? Marijan Papež (Janko Rath) "Zanje velja prehodna določba, ki jim zagotavlja upokojitev po sedaj veljav- nem zakonu, če so bili uživalci nado- mestila za čas brezposelnosti oziroma jim zavod plačuje prispevke ter so jim na dan 31. 12. 2010 do izpolnitve pogo- jev za upokojitev manjkala tri leta ali manj, v nekaterih primerih tudi več." Se je tudi v letošnjih prvih mesecih leta upokojevalo več ljudi? "Naval za upokojitev, ki smo ga zabele- žili v zadnjih dveh mesecih preteklega leta, se je umiril, kar je bilo pričakova- no. Škoda je le, da marsikdo, ki bi še rad ostal v zavarovanju, ni prisluhnil in ni upošteval argumentov, da lahko samo pridobi, če se kasneje upokoji, in da sta v veliko primerih prevladala strah in nezaupanje, čeprav povsem neuteme- ljeno." Sodeč po javnomnenjskih raziskavah, bo pokojninski zakon na referendu- mu padel. Kaj bi to pomenilo za zava- rovance in upokojence? "Za večino nič dobrega. Če ZPIZ-2 na re- ferendumu pade, bo morala biti nasled- nja reforma bolj radikalna in vprašanje je, ali bo v njej prostor za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe, ugod- nejše valorizacijske količnike, znižanje starostne meje za otroke in čas služenja vojaškega roka, odpravo 151. člena in tako postopnost pri zaostrovanju po- gojev za upokojitev. Zakaj ta bojazen? Zato ker bo porast števila upokojencev večji, kot če bi novi zakon začel veljati, in zaradi tega bo potrebnega tudi več denarja za zagotavljanje izplačevanja pokojnin. V takšnih razmerah se bodo še naprej sprejemali interventni zako- ni za usklajevanje pokojnin, kar pa zelo negativno vpliva na raven pokojnin in ima dolgoročne posledice na njihovo višino." Bi za boljšo predstavo lahko predsta- vili bistvene pluse in minuse sistema navideznih individualnih računov za- varovancev, ki so ga predlagale opozi- cijske stranke? "Ob predpostavki, da je pokojninsko- invalidski sistem, ki temelji na medge- neracijski solidarnosti, uspešno prestal že veliko kriznih situacij, seveda ob re- formnih ukrepih, in da je medgenera- cijska solidarnost vrednota, ki bi jo morali poudarjati in ohranjati tudi za prihodnje generacije, potem v siste- mu navideznih računov ne vidim bist- venih plusov, nasprotno pa kar nekaj bistvenih minusov. Težko je na kratko predstaviti razlike, a zelo pomembna je ta, da je v sistemu navideznih raču- nov-NDC solidarnost zagotovljena le v tako imenovanem ničelnem stebru, iz katerega bi vsi prejemali univerzalne pokojnine, po sedanjih ocenah med 200 do 240 evrov. Nobene odmere od najnižje pokojninske osnove, ki so je v sedanjem sistemu deležni tisti z naj- nižjimi dohodki, v tem sistemu ni. Preostali del posameznikove pokojni- ne pa je odvisen od višine vplačanih prispevkov, ki se beležijo na tako ime- novanem navideznem računu. Poleg tega sistem NDC ureja samo starostno pokojnino, za invalidsko zavarovanje, vdovsko in družinsko pokojnino v tem sistemu ni prostora in jih je treba uredi- ti drugače." Urjenje lastnih vojakov ključno za razvoj SV Pred 20 leti, 2. junija 1991, je v učnem centru na Igu slovesno prisegla prva generacija vojaških nabornikov, ki so služili v Teritorialni obrambi (TO) Zavedanje, "da svoje vojake uriš sam, je bilo ključno za poznejši razvoj sloven- ske vojske, pa tudi za občutek, da smo zares samostojna in suverena država", je na slovesnosti ob 20. obletnici prise- ge prvih slovenskih vojaških naborni- kov na Igu pri Ljubljani včeraj dejala obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Da smo zares samostojna država, se po besedah Jelušičeve dodobra zaveda- mo šele v zadnjih letih, ko spremljamo naše vojake in vojakinje, ki sodelujejo pri urjenju tujih vojska, zato da bi bile te sposobne varovati svoje domovine. Ob tem je izrazila ponos nad vsemi tistimi "vizionarji, ki so se pred 20 leti razumeli, da se suverenost države gradi tako, da se jo začne delati z last- nimi vojaki". Posebnost prve generaci- je slovenskih nabornikov, tako na Igu kot v Pekrah, je po besedah ministrice bila, da je postavila pravila popolnjeva- nja prve slovenske vojske. "Takrat so bile namreč dve možnosti, in sicer da bo bodoča slovenska vojska naborniš- ka ali poklicna. Tisti, ki ste zelo dobro vedeli, kaj nas čaka, ste se zavzemali za naborniško in imeli ste prav, ker je takrat Slovenija za obrambo potrebo- vala veliko število vojakov," je dejala. To, da je Teritorialna obramba ta- krat sprejela prve nabornike, je bilo po besedah Jelušičeve sicer veliko tve- ganje za tiste, ki so jih sprejeli, pa tudi za same nabornike in njihove druži- ne: "To pa zgolj kaže na to, da se Slo- venci zavedamo, da je treba kdaj tudi kaj tvegati." Ministrica je tudi spomni- la, da naborniki takrat v prisegi prvič niso prisegli, da bodo za domovino žrtvovali življenje, pač pa da bodo odgovorno izvrševali svoje dolžnosti pri obrambni domovine. To pa je bil pomemben korak naprej za takratne razprave, saj "smo trdili, da je svetost življenja vendarle pomembnejša od ti- stega, kar od tebe pričakuje država", je dejala in poudarila, da je življenje vendarle največ, kar ima posameznik. (sta) ODMEV Kupuj m o domače MATEJA GROŠELJ Nalezljivosti se ni mogoče povsem ogniti niti v primerih, ko je ne spremljajo neznanke, kdo bolezen prenaša in kako. E.coli, "nemška" bakterija, se je očitno vzela od vsepovsod in od nikoder, sodeč po tavanju v temi, kdo je njen gostitelj. Njenega izbruha, kaosa, ponekod celo panike, ki ga je povzročila, ni mogoče primerjati z drugimi epidemijami; saj se spomnimo, "krivi" so bili že piščanci pa prašiči in krave. Predvsem zato ne, ker sploh ni jasno ali vsaj ne povsem, za kaj pri zadnji epidemiji sploh gre. Bo včerajšnja novica o odkritju novega seva odpravila vsaj to skrb? Slabost, črvičenje v trebuhu in pogosto odvajanje blata v tem letnem času lahko povzroči marsikaj, že zaužitje pregretih češenj. Ni vsaka prebavna motnja alarm, da je treba k zdravniku, a je ne kaže spregledati, če so v njej sledovi krvi. Ne zato, ker je prav to značilni znak okužbe z bakterijo Ehec oziroma njenim mutiranim sevom, ki je kot smrtonosna bomba treščila v Evropo, temveč zato, ker v stanju, ko iz prebavnega trakta uhaja kri, nikoli ne kaže odlašati. Ob takem spoznanju je strah trenuten, individualen, poznajo ga bolniki številnih bolezni. Težko si je predstavljati moro vseh tistih, večinoma v Nemčiji, ki so se znašli pod še dodatnim, skupinskim bremenom, ko nihče, niti medicinska stroka, ki jih navadno ne pusti na cedilu, ne ve, ali bo njena pomoč uspešna. Bodo preživeli ali umrli? Še prej pa strah in trepet, kako epidemični kosi, ki v posteljo polaga predvsem ženske, sploh ubežati? Če smo farmacijo v najrazličnejših primerih množičnih okužb po pravici ali krivici sumili, da sama ustvarja nenormalna zdravstvena stanja kot naročena za proizvodnjo cepiv, v tem primeru težko trdimo kaj takega. Stroka meni, da cepivo v tem primeru nima prihodnosti. Iztrebiti bakterij te vrste ni mogoče, z njimi govedo nima težav, pojasnjuje. Bolj verjetna je hitrejša uporaba novih bioloških zdravil, ki zavirajo nastanek vnetja; že v kratkem lahko postanejo učinkovit protistrup. Se odpira nova tržna niša? Smo se pa, potrošniki, sprijaznimo se, razvadili. Na svoji mizi hočemo živila s celega sveta, po možnosti tista, ki so najcenejša. Ni še dolgo, odkar mi je strokovnjak živilstva, vnet zagovornik uporabe izdelkov slovenskega porekla, pripovedoval o "evropski" higieni v največjem distribucijskem centru sadja in zelenjave v Milanu; uvoženega, česar ni mogoče olupiti ali prekuhati, ne kupuje več. Morda je prav izbruh španskih ali ne španskih kumar prava priložnost za razmislek tudi o tem, zakaj zvečer na vrtu pobrana solata ovene že do jutra, tista iz trgovine pa sveža in čvrsta čaka še tri, štiri dni. Tožbe zaradi pomorov čebel Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je včeraj sklical se- stanek strokovne skupine glede nedavnih pomorov čebel na območju Pomurja. Na njem so med drugim sklenili, da bo minister uvedel upravni nadzor nad po- stopki za ponovno dovoljeno uporabo neonikotinoidov v letu 2009 za tretiranje semen koruze in oljne ogrščice. Sklenili so tudi, da bo ministrstvo takoj začelo s pripravami na vložitev morebitne tožbe proti proizvajalcem določenih fitofar- macevtskih sredstev iz skupine neonikotinoidov, ki so jih ugotovili pri pomo- rih čebel. Strokovna skupina podpira tudi ustanovitev čebelarskega inštituta; v ta namen je bila ustanovljena tudi delovna skupina, so po srečanju sporočili z ministrstva. Skladno z včerajšnjim dogovorom se bodo sestale pristojne uprave in strokov- ne službe Slovenije in Madžarske ter izmenjale rezultate in ugotovitve, o čemer bodo seznanile tudi strokovno skupino. Čebelarska zveza Slovenije je včeraj strokovno skupino tudi seznanila, da bo na podlagi sklepov iz leta 2009 vložila tožbo proti neznanemu storilcu zaradi nedavnega pomora čebel. Na sestanku so sicer predstavili naknadne ugotovitve in strokovne utemeljitve v zvezi s padcem čebel. Eden izmed glavnih krivcev za pomor čebel je bila aktivna snov klotiani- din, ki je za čebele izjemno toksična. Neposredna krivda kmetovalcev je pri tem izključena, kar potrjujejo tudi ugotovitve pri pregledu dobre kmetijske prakse na kmetijskih gospodarstvih. "Čebele so bile v dobrem zdravstvenem stanju, kar izključuje možnost za njihov padec. Nekateri inšpekcijski postopki še tečejo, ko bodo zaključeni, bo pripravljeno končno poročilo, o čemer bomo javnost tudi obvestili," so poudarili na ministrstvu. (sta) Konec urada za varstvo potrošnikov Z novelo zakona o varstvu potrošnikov, ki bi med drugim naloge urada za var- stvo potrošnikov prenesla na ministrstvo za gospodarstvo, se bo tudi v slovenski pravni red vnesli določila več evropskih direktiv. Predlog novele, ki ga je včeraj sprejela vlada, zaradi prenehanja delovanja urada za varstvo potrošnikov kot organa v sestavi ministrstva za gospodarstvo na novo določa vsebino členov, ki urejajo institucionalno ureditev varstva potrošnikov. Naloge urada se po novem prenesejo na ministrstvo za gospodarstvo, strokovni svet za varstvo potrošnikov pa ukinja, so sporočili včeraj po seji vlade. Strokovne, upravne in razvojne naloge urada se bi po novi ureditvi prene- sle na ministrstvo, javne službe, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje ter obveščanje potrošnikov, pa bi izvajale izključno nevladne organizacije. S tem bi po mnenju ministrstva med drugim povečali učinkovitost in optimizirali pora- bo finančnih sredstev, povečali zadovoljstvo potrošnikov, ker bi bile naloge na področju varstva potrošnikov jasno razdeljene, ter zmanjšali administrativne ovire za nevladne organizacije in potrošnike, tako da bi bil dostop do podatkov enostaven, podatki in storitve pa na voljo na enem mestu. (dr) izdaja Časopisno-založniško podjetje V E Č E R Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš sKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO srečko KLApS: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB sOKOLOvič: Slovenija vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra viDALI: kultura Aljoša sTOJič: šport Darko STERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUSENJAK: V soboto sašo BizJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPisNISTvA: Ljubljana, Cankarjeva1, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murskasobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRžENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/2353 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasno trženje 01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/7492 170 Murskasobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/535 1414 Tiskano 43.500 izvodov. Cenaizvociaoci ponedejka do petka je1,20EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za maj 2011 znaša28,88 EUR, za upokojence inštudente 25,84 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakonao davku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnika o izvajanju zakonao davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04)sodi časopis med proizvode, za katere seobračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8,5%. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcijski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.