URN_NBN_SI_DOC-C73N6G1X

Vhod v zapor Scheveningen (Reuters) Zapor s pogledom na morje Zapor v Scheveningenu, kjer je tudi Ratko Mladic, velja za razmeroma udobnega Ratko Mladic, znan tudi kot Balkanski klavec, se je pridružil vrsti genocidov obtoženih diktatorjev, vojaških vodite- ljev in množičnih morilcev, ki so zapr- ti v priporu mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu. Omenjeni pripor v zeleni haaški četrti Scheve- ningen je tudi novi dom nekdanjega bosansko-srbskega političnega vodite- lja Radovana Karadžica, ki mu že so- dijo. Med njegovimi sojetniki sta tudi nekdanji liberijski predsednik Char- les Taylor, ki naj bi bil odgovoren za umore, posilstva in spolno zasužnjeva- nje, medtem ko si je prizadeval prevze- ti nadzor nad sierraleonskimi rudniki diamantov, ter Thomas Lu-banga, vo- jaški poveljnik iz Konga, ki mu očitajo novačenje otrok v vojsko. Mladič, ki mu haaško sodišče v obtožnici očita, da je odgovoren za smrt več kot deset tisoč civilistov med 43-mesečnim obleganjem Sarajeva in za masaker 8000 muslimanov v Sre- brenici med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, je v Haag prispel v torek zvečer. Priporniški kompleks v Scheve- ningenu, v katerem so nastanjeni tisti, ki čakajo na sojenje pred Meddržav- nim kazenskim sodiščem (ICC), stoji ob starem zaporu, v katerega so naci- sti zapirali pripadnike nizozemskega odporniškega gibanja. V primerjavi z zapori v domovinah teh zapornikov je ta videti razmeroma razkošen. Stoji na zemljišču, ki je približno dva kilome- tra oddaljeno od obale, zato lahko za- porniki skozi njegova okna opazujejo peščene sipine in penjenje valov. Poleg tega so od 21. ure do 7.30 zaprti v eno- posteljnih sobah, velikih okoli deset kvadratnih metrov, kjer lahko gleda- jo televizijo, berejo ali se pripravljajo na sojenje. Vsaka celica v priporniš- kem krilu ICC je opremljena s posteljo, mizo, knjižnimi policami, omaro, stra- niščem, umivalnikom in telefonom. Zaporniki lahko uporabljajo svoj raču- nalnik, vendar nimajo dostopa do elek- tronske pošte ali interneta. Čez dan se lahko družijo, nosijo svoja oblačila. "V tistem delu pripora, kjer so zaprti obto- ženci z območja nekdanje Jugoslavije, so politika in sodni primeri med razgo- vori prepovedana tema, verjetno, da bi preprečili prepire," je povedal Sefer Ha- lilovič, nekdanji bošnjaški general, ki je bil osumljen poboja hrvaških civili- stov med letoma 1992 in 1995, vendar ga je sodišče oprostilo krivde. Srbski mediji so poročali, da zaporniki, ki so bili med vojno na območju nekdanje Ju- goslavije na nasprotnih straneh, kljub političnim razhajanjem skupaj slavijo verske praznike in si celo izmenjujejo darila. "Vojna nas je razdelila, Haag pa nas je spet povezal," je Halilovič zapi- sal v svoji knjigi o času, ki ga je preži- vel v priporu. Nekdanji makedonski notranji mi- nister Lju-bo Boškovski, ki ga je sodiš- če prav tako oprostilo, pa se spominja, da je A-nte Gotovina v Haag prispel v majici s kratkimi rokavi, ker so ga pri- jeli na Kanarskih otokih. "Težava je bila rešena, ko mu je Slobodan Miloše- vič posodil pulover." Tako se zaporniki pogovarjajo v glavnem o hrani, svojih družinah in zdravju, denimo kako težko je priti do zobozdravnika. Naj- pogosteje se pritožujejo zaradi hrane, ker ta ni ravno po njihovem okusu. "Hrana ni takšna, kakršne smo vaje- ni na Balkanu. Zelenjava ni bila dovolj kuhana, porcije pa so bile premajhne, zato smo morali v kantini hrano doku- povati. Imajo pa zaporniki možnost, da naročijo sestavine in si hrano pri- pravljajo sami. (Reuters) Mladiču imenovali začasnega odvetnika Haaško sodišče je imenovalo srbskega odvetnika A-leksandra A-leksica za za- časnega pravnega zastopnika Ratka Mladica, ko se bo ta danes prvič pojavil pred sodiščem. V odločitvi, ki jo je podpisal namestnik tajnika haaškega so- dišča Ken Roberts, je zapisano, da bo Aleksič zastopal Mladiča ob njegovem prvem nastopu pred sodiščem in tudi v drugih primerih, dokler ne bo ime- novan stalni odvetnik. Sodišče je Mladiču odredilo začasnega odvetnika, ker se nekdanji general še ni izrekel, kdo ga bo zastopal pred sodiščem oziroma kako namerava pripraviti svojo obrambo. V preteklosti so se nekateri haaški obtoženci, med njimi tudi nekdanji srbski predsednik Slobodan Miloševič, sami zagovarjali pred sodiščem. (zur) Putin z obiskom Abhazije znova razjezil Gruzijo Ruski premier Vladimir Pu-tin je včeraj nenapovedano obiskal gruzijsko sepa- ratistično regijo Abhazija, kjer se je udeležil pogreba njenega predsednika Ser- geja Bagapša. Obisk v regiji, ki jo je Rusija priznala kot neodvisno državo, je znova razjezil Tbilisi. Putin se je v prestolnici Abhazije Suhumi poklonil v ne- deljo umrlemu Bagapšu in izrazil sožalje njegovi hčerki in ženi. Pred odprto krsto z Bagapševimi posmrtnimi ostanki se je danes zbralo več tisoč ljudi. Ba- gapša, ki je pri 62 letih umrl po operaciji na pljučih, bodo kasneje pokopali v njegovi domači vasi. Ruski premier je ob tej priložnosti Abhazijo označil za najtesnejšega zave- znika in zvestega prijatelja. "Republiki bomo vedno stali ob strani in ji poma- gali, da se postavi na noge," je dejal. Predsednik ruske vlade je še napovedal, da je pripravljen povečati pomoč Abhaziji, ki trenutno znaša 247 milijonov evrov. Nazadnje je Putin Abhazijo obiskal avgusta 2009, ko ji je obljubil vojaško pod- poro v primeru kakršnega koli konflikta z Gruzijo. V Tbilisiju so se na obisk že odzvali. Kot je dejala namestnica gruzijskega zunanjega ministra Nino Kalandadze, Putin nikoli ne izpusti priložnosti, da spomni na nezakonito priznanje Abhazije in ga poskuša prodati kot legitimno odločitev. Rusija je Abhazijo in Južno Osetijo, še eno odpadniško gruzijsko re- publiko, kot neodvisni državi priznala po kratkotrajni vojni z Gruzijo leta 2008. V obeh regijah je nameščenih več tisoč ruskih vojakov. Abhazija se je sicer vse od razpada Sovjetske zveze borila proti gruzijskim silam, v konfliktu pa je bilo ubitih več tisoč ljudi, kakih 250.000 ljudi, večinoma Gruzijcev, pa je moralo po- begniti z domov. (sta) Zagreb v pričakovanju obiska Benedikta XVI. (Reuters) Pred papežem je 33 ur na Hrvaškem Devetnajstič v šestih letih papeževanja bo Benedikt XVI. ta vikend zunaj Italije VANESSA ČOKL Triintrideset ur bo Benedikt XVI., ki jutri dopoldan z letalom iz Rima prileti v Zagreb, na Hrvaškem, so izračunali sosedi. To bo devetnajsto apostolsko potovanje nemškega pa- peža zunaj Italije v šestih letih pon- tifikata, prvo na Hrvaško. Prejšnji papež Janez Pavel II. je bil trikrat na Hrvaškem, v letih 1994, 1998 in 2003. Leta 1998 je v Mariji Bistrici nadškofa Alojzija Stepinca razglasil za blažene- ga. Ugibalo se je dolgo, ali je dozorel čas, da njegov naslednik, v Vatikanu pod papežem Wojtylo šef za versko doktrino, kontroverznega nadško- fa in kardinala, za ene junaka, ki je bil v drugi svetovni vojni na strani žrtev na čelu z Židi (pomagal je tudi izgnani slovenski duhovščini; šlo je v glavnem za duhovnike z območja današnje mariborske nadškofije), za druge izdajalca, ki je bil na montira- nem komunističnem političnem pro- cesu po vojni obsojen na 16 let zapora in prisilno delo, poviša v svetnika. Ne bo ga. Na Hrvaško papež Benedikt pride na prvo nacionalno srečanje hrvaških katoliških družin. Bo pa v nedeljo molil na Stepinčevem grobu v zagrebški stolnici. Papežev obisk je prav tako pomembna priložnost, da diplomatsko vplivni Vatikan, ki je pred dvema desetletjema med pr- vimi priznal samostojni Hrvaško in Slovenijo, še enkrat podpre vstop Hr- vaške v Evropsko unijo. Pričakujejo 400 tisoč vernikov Benedikt XVI. prihaja v visokokatoliš- ko Hrvaško, kažejo vse ankete. V čaka- nju na rezultate popisa prebivalstva 2011 se navajajo podatki, po katerih je - takšna je statistika Svetega sedeža - dobrih 90 odstotkov Hrvatov katoli- čanov. Več kot 90 odstotkov mladih obiskuje šolski verouk. Kljub temu pa naj bi bilo zavzetih praktikov, nedelj- nikov, ki gredo vsako nedeljo v cerkev, nič več kot za petino v statističnih 90 odstotkih vernikov. Po bedenju z mla- dimi v noči s sobote na Trgu bana Slovenci romajo k papežu Tudi Slovenci bodo v nedeljo s papežem. V Zagreb romajo skupine verni- kov, redovnic, tam bo lep kos Slovenske škofovske konference na čelu s predsednikom, ljubljanskim nadškofom in metropolitom A-ntonom Stre- som. V Zagreb potujejo tudi mariborska nadškofa in metropolita, upokoje- ni Franc Kramberger in aktualni Marjan Tu-rnšek, pa celjski škof Stanislav Lipovšek, škof v Novem mestu A-ndrej Glavan, koprski pomožni škof Ju-rij Bizjak... (va) Jelačiča bo papež Benedkt XVI. na za- grebškem hipodromu - tam, ob Savi, je 1994., ko je bila Hrvaška v vojni, Bene- diktovega predhodnika na papeškem mestu pričakalo kar milijon vernikov - v nedeljo dopoldne vodil bogoslužje, mašo, na kateri pričakujejo okrog 400 tisoč vernikov. Hrvatov iz Hrvaške in iz BiH pa tudi hrvaških zdomcev, ki ži- vijo po Evropi. Papež, ki Slovenije na svojem urniku tudi letos nima, bo ma- ševal tudi pred slovenskimi romarji. In škofi, kar nekaj se jih odpravlja ta vikend v Zagreb. Vroče pred obiskom Prihod na Hrvaško je Benedikt XVI. v hrvaščini najavil na sredini avdienci v Rimu. V hrvaškem glavnem mestu je bil to dan gašenja hude ure zaradi nazadnje preklicane informacije, da predsednika opozicijske SDP Zorana Milanovica, najverjetnejšega novega premierja po parlamentarnih volit- vah na Hrvaškem, ne bo na srečanje s papežem v HNK v soboto popoldne. V zagrebški nacionalni teater je Hr- vaška škofovska konferenca (HBK) povabila okrog 700 imen iz politike, gospodarstva, kulture, športa, verske- ga življenja, znanosti, nakar je zaokro- žilo, da Milanoviča ne bo, češ da ga je po telefonu odjavila esdepejevska taj- nica. Takoj se je zakuhal manjši politič- ni škandal, premierka Jadranka Kosor (HDZ) in hadezejevski hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic, ki vodi državni organizacijski odbor za pape- žev obisk, sta se čudila, nerazumljivo je, da kdo odbije srečanje z verskim in državnim voditeljem takšnega ranga, je izjavil Jandrokovič, Kosorjeva pa, da je Milanovič očitno pod pritiskom. No, šef hrvaške opozicije je na hitro sklica- ni tiskovni konferenci vse skupaj raz- glasil za izmišljotino. Rad bo prišel v HNK, ko bo tam papež, in obžalu- je politizacijo Benediktovega obiska, je rekel. Malo pozneje se je izkazalo, da vabila v HNK nima prejšnji hrvaš- ki predsednik Stipe Mesic, čeprav je, kakor se je razočaran in razburjen poh- valil, on (prejšnjega) papeža povabil na Hrvaško. Hrvaška škofovska kon- ferenca ga ni povabila na druženje s papežem, tako je razložil njihov pred- stavnik za odnose z javnostmi, ker je Mesič - bivši. Zaplet je poskušal rešiti apostolski nuncij na Hrvaškem, a se bivši predsednik menda ne bo omeh- čal in ga na papeževo jutrišnje sreča- nje s 700 izbranci, od katerih naj bi jih bilo 16 še prav posebnih in se bodo smeli s papežem tudi rokovati, ne bo. No, nerodna podrobnost je, da so v izbrani šestnajsterici tudi bivši politi- ki, to so z napol tajnega seznama odči- tali hrvaški mediji. Papež, ki ga jutri vsak zase sprejme- ta predsednik države Ivo Josipovic in premierka Kosorjeva, se bo v nedeljo z velikega srečanja z verniki na zagrebš- kem hipodromu, kamor pride v papa- mobilu, odpeljal na kosilo s hrvaškimi škofi in nadškofi (v Zagrebu ga bo go- stil nadškof kardinal Josip Bozanic) na novi sedež HBK, in to je še ena kost za glodanje pri sosedih. Hrvaška ško- fovska konferenca ima v Zagrebu ve- likanske nove prostore, mediji so jih poslikali že z vseh možnih strani, tudi iz zraka, in jih razglasili za palačo ter "mali Vatikan". Vse skupaj naj bi stalo 16 milijonov evrov, gradilo se je recesi- ji navkljub, po načrtih hrvaškega arhi- tekta Nenada Fabijanica. Za papežev prihod so hrvaški glas- beniki spesnili posebno pesem, sopra- nistka Sandra Bagaric je posnela cede s sakralno muziko ... Ker ni nemogoče, da v nedeljo v Zagrebu dežuje, bodo ro- marjem delili pelerine. V organizacijo Benediktovega obiska na Hrvaškem je vključenih 10 tisoč ljudi.