URN_NBN_SI_DOC-C73N6G1X

Izredne volitve kot preizkus demokratičnosti NEHAT SADIKU POLITOLOG Aktualna politična situacija v Makedoniji je politična farsa. Navedbe opozicije o volilnih nepravilnostih, ker naj bi bila vladajoča stranka VMRO-DPMNE sama sprejela predvolilne zakone, brez upoštevanja pripomb opozicije, so politično blefiranje in iskanje izgovorov za neuspeh na volitvah. Opozicija je z bojkotom parlamenta vlado želela odvrniti od tega, da zaradi politične situacije v državi sama skliče predčasne volitve. Socialdemokratska zveza Makedonije zaradi notranjih delitev in težav, skritih pred javnostjo, ne more doseči vidnega rezultata na volitvah. Po razpoložljivih podatkih so tuji diplomati pred razpisom izrednih volitev domnevno opozorili make- donskega premiera Nikolo Gruevske- ga, da takšna poteza ni pravi način za premagovanje krize, ker bi se volitve, glede na socialno nezadovoljstvo državljanov in medetnično nestr- pnost, lahko končale z uporom in demonstracijami. Na osnovi rezultatov predčasnih volitev v takšen razplet dogajanja ne verjamem. Vprašanje, kako bi trenutna situacija v Makedoniji vplivala na njene evrointegracije, je odvisno predvsem od formiranja nove vlade in njenega političnega načrta. Najbolj pomembno je, da se reši spor z Grčijo glede imena države in da nova vlada rešitev za to najde v prvih sto dneh. Trenutna vlada Nikole Gruevskega ima veliko podporo mednarodne skupnosti, predvsem EU, medtem ko želijo na albanski strani ZDA kot vodjo za vsako ceno postaviti Rifija Osmanija. Vodjo opozicije Branka Crvenkovske- ga ne vidijo na premierskem položaju. Za to vlogo je Crvenkovski našel Radmilo Šekernisko. Spor glede imena mora biti vsekakor visoko na spisku prioritetnih nalog nove vlade, da bi ga lahko rešili do oktobra oziroma do poročila Evropske komisije. Popis prebivalstva je propadel zaradi slabe politike vladajoče koalicije. Država je obstala na poti k evrointegracijskim procesom. Vprašanje imena države in odnosi med Makedonijo in Grčijo so se preselili na mednarodno haaško sodišče. Diskriminatorna politika države nad Albanci se nadaljuje. Zakaj je tako? Kakšna naroda so Makedonci in Albanci? Oblasti se borijo za ozemlje (izogibanje institucionalni ali neteritorialni federalizaciji države), hkrati pa ne vidijo vse hitrejšega izginjanja lastnega naroda. Nimajo idej, kako ustaviti umiranje Makedonije kot družbe in države! Makedonsko- albanski funkcionarji že tri leta govorijo, da obstaja politična volja za reševanje vprašanja imena države z Grčijo, za boj proti korupciji, vendar se je pri reševanju spornih interesov ta volja zlomila in pokazalo se je, da ne obstaja. Politična volja se izraža kot pripravljenost na sprejemanje določenih zakonov in njihovo izvedbo ter se lahko dokaže le z dejanji. Makedonsko-albanska vlada principov demokracije ne spoštuje dovolj. Nisem prepričan, da so tisti, ki držijo oblast v rokah, pripravljeni na to analizo. Potem bi jo z večjo verjetnostjo tudi uresničili. To je politična volja. Ko je prisotna pri ključnih akterjih, tisti, ki jo pišejo, določajo cilje in vrednote, ki jih želijo doseči, navajajo sredstva, kijih bodo za to uporabili, pri čemer ne upošteva- jo praktičnih, na videz trivialnih stvari oziroma tega, ali bo kdo pri tem v napoto, pa naj bodo to voditelji vladajočih strank (Nikola Gruevski ali Ali Ahmeti) ali "tisti" drugi (Branko Crvenkovski, Manduh Thaqi, Rufi Osmani). Pozabiti morate na strankarsko pripadnost ljudi. Če je ta pripravljenost prisotna, bi "nova strategija" brez vtikanja ZDA lahko obveljala. Če pa že pri prvi oviri, na prvem resničnem preizkusu sprejme- te kompromis in pokažete, da niste pripravljeni spoštovati nove zunanje- politične strategije, ki zadeva spor interesov, kot je storila vladajoča koalicija in pri tem spremenila svojo notranjepolitično strategijo, se od makedonskih in albanskih politikov pričakujejo novi kompromisi in načrt je propadel. Premier vlade v Skopju in vodja vladajoče VMRO-DPMNE Nikola Gruevski je po vrnitvi iz ZDA pozval vodjo opozicijskih socialdemokratov (SDSM) Branka Crvenkovskega, vodjo Albanske demokratske stranke Menduha Thaqija ter vodje drugih manjših strank, da razpišejo volitve. Gruevski je spremenil svoje decembr- sko stališče in Branka Crvenkovskega pozval, naj podprejo zakon o volitvah, izberejo kandidata volilne Makedonske oblasti nimajo idej, kako ustaviti umiranje države in družbe državne komisije Borisa Kondarka in razpišejo volitve. S tem je bila prekinjena negotovost, ki je zaradi bojkotiranja vlade pod vodstvom opozicijskih socialdemokratov vladala že nekaj mesecev. Crvenkov- ski poziva k predsedniškim volit- vam, vendar istočasno postavlja pogoje, ki jih ni mogoče izpolniti niti v šestih mesecih. Zahteva neovirano delovanje vseh medijev v Makedoni- ji, razpis predčasnih volitev in ustavne spremembe, ki bi zagotovile, da pravosodni minister ne more biti član Republiškega sodnega sveta. Na vprašanje, ali bi sprejeli spremem- bo ustavnega imena Republika Makedonija kot pogoj za članstvo v Natu, je 62,2 odstotka anketirancev odgovorilo negativno. 30,3 odstotka državljanov je na isto vprašanje odgovorilo pozitivno in bi sprejeli ta pogoj za članstvo v Natu. 7,6 odstotka od skupno 1190 anketirancev na to vprašanje ni imelo odgovora. Glede na etnično pripadnost se je na to vprašanje negativno opredelilo 78,7 odstotka Makedoncev in 14,5 odstotka Albancev. V anketi je skoraj 66 odstotkov anketirancev odgovori- lo, da je Makedonija izpolnila zahtevane standarde za članstvo v Na- tu, medtem ko 24,7 odstotka (Reuters) vprašanih meni, da ta stopnja reform ni bila dosežena. 64,5 odstotka vprašanih odobrava sodelovanje pripadnikov Makedonske vojske (ARM) v mirovnih misijah zunaj države, medtem ko 24,2 odstotka anketirancev temu nasprotuje. Volilna procedura kot demokratična procedura par excellence in način, na kakršen jo družba obravnava, ne samo v normativnem smislu, ampak tudi v smislu prakticiranja demokra- cije, veliko pove o stopnji politične kulture družbe in posameznikov, državljanov kot nosilcev suverenosti. Pa vendar vedno največ pove o vrsti režima, političnih vrednotah, ki jih zagovarjajo in ščitijo, ter načinu razumevanja odgovornosti oblasti. Zdi se mi, da je ta splošni uvod odslužil namenu, da nevtralno in teoretično oriše popolnoma jasno stanje oblasti in opozicije danes v Makedoniji - z vidika zahtev opozicije za razpis predčasnih parlamentarnih volitev in edinstve- nega odgovora neenotne vladajoče koalicije nanje. Kje na tej lestvici preizkusa demokratičnosti sta danes večkulturna družba in režim, ki zastopa interese državljanov Makedonije? Na žalost zelo nizko. Tako režim kot državljani. Še o "Ptujski sodbi" MAG. IGOR STRNAD VIŠJI SODNIK V MARIBORU Dr. Rok Lampe je v članku Ptujska sodba prejšnji teden bralcem pojasnil, zakaj je denarna odškodni- na odmerjena tako visoko, in predstavil, tudi primerjalno, institut t. i. civilne kazni (punitive damage). Navkljub okoliščini, da je avtor moral prilagoditi pisanje krogu bralcev, njegove navedbe ustvarjajo napačen vtis o sistemu odškodninskega prava v Republiki Sloveniji. Slovensko odškodninsko pravo primeroma določa kriterije (predpostavke), ki naj se upoštevajo pri odločanju o višini denarne odškodnine za nepremoženj- sko škodo (179. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Med njimi so navedeni tudi pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine, ki pa ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in name- nom. V OZ pa je celo izrecno uzako- njena kaznovalna funkcija denarne odškodnine za določena ravnanja, s katerimi se kršijo osebnostne pravice (134. člen). Slovenska sodišča torej lahko pri določanju višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo uporabijo tudi kriterij kaznovanja in s tega vidika je odločba sodišča na Ptuju legalna. Čeprav zakonodaja sodiščem to omogoča (kar naj bi preventivno delovalo na preostale potencialne storilce in povečalo njihovo skrbno ravnanje ter vsaj zmanjšalo nastanek škodljivih posledic), pa v sodni praksi takšna razlaga oz. uporaba ni uveljavljena. Sklicevanja avtorja na Vrhovno sodišče RS in načelo individualizacije, ki ga omenja, s kaznovanjem storilcev nima ničesar skupnega. Načelo individualizacije se mora uporabiti v vseh odločitvah o denarni odškodnini za nepremoženj- sko škodo; njegovo bistvo je namreč, da se osredotoča na oškodovanca; to načelo izhaja iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti, zato vsak na specifičen način doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Ker pa denarna odškodnina ne more odražati le oškodovančevega lastnega subjektivnega vrednotenja škodnih posledic, ima to načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti odškodnine; s tem načelom se opravi tudi primerjava denarnih odškodnin s podobnimi primeri in v tem načelu se upoštevajo tudi materialne možnosti družbe. Načelo individualizacije zato ne vodi k temu, da je prisojena denarna odškodnina za "bogata podjetja občutna sankcija". Slovenska sodišča v odškodninskih sporih, ko določajo višino pravične denarne odškodnine, torej ne kaznujejo bogatih podjetij (ali kateregakoli oškodovalca ali odgovorne osebe) in zato tudi denarna odškodnina nima kaznoval- ne funkcije. V evropskem kontinen- talnem pravnem krogu je kaznoval- na funkcija denarne odškodnine (za zdaj) izjema; uporablja se za določena dejanska stanja, praviloma povezana s posegi tiska v nekatera osebnostna upravičenja in povezana s hujšo stopnja krivdne oblike (praviloma z namenom). Primer, ki ga je obravna- valo sodišče na Ptuju, med te izjeme ne sodi. V zadevi Šilih, ki jo avtor omenja, je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so organi Republike Slovenije kršili 2. člen evropske konvencije v postopkov- nem delu (država mora zagotoviti učinkovit in neodvisen sodni sistem, v katerem se ugotavlja vzrok smrti pacienta, ko je v medicinski oskrbi) in je le za to kršitev bila prisojena denarna odškodnina in njena odmera nima ničesar skupnega s problematiko kriterijev, po katerih se odmerja denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v Sloveniji in tudi ne s kaznovalno funkcijo. Napoved, da je pred zadevo še nekaj let pritožbenega postopka, je zavajajoča. Zadeva bo v pritožbenem postopku obravnavana pred civilnim oddelkom Višjega sodišča v Maribo- ru. Ta oddelek že od leta 2009 izpolnjuje kriterije Sodnega sveta in zagotavlja odločanje v razumnem roku, kar pomeni, da se v zadevi odloči najkasneje v roku 6 (šestih) mesecev.