URN_NBN_SI_DOC-C73N6G1X

MEDNARODNA TRGOVINA DOLG GRČIJE PREVZEMI Pod-jetnike pri v s t o pu na ruski t rg pod-pira v eč organizacij Z Rusijo bi lahko več trgovali Kakšen je izhod- iz krize Stark pred-laga refinanciranje grškega dolga B..1 E-nota z a m o b i l no telefonijo ostaja finska V Nokii zanikajo govorice o Microsoftovem prevzemu Bank@Net NOVE GENERACIJE NKBM Skupina posluje z dobičkom Krediti gospodarstvu tudi v NKBM upadajo. Čisti dobiček Skupine NKBM je po letošnjih treh mesecih znašal 5,1 milijona evrov IRENA FERLUGA Na včerajšnji seji nadzornega sveta Nove KBM so nadzorniki obravnava- li poslovne rezultate Skupine Nove KBM za letošnje prvo trimesečje, ki jih je banka objavila že pred nekaj dnevi na borznem informacijskem sistemu. Nadzorniki so poslovni izkaz glede na še vedno zelo zaostrene razmere v slovenskem gospodarstvu in tudi v finančnem sektorju, soglasno ocenili kot dobrega. Ob tem so izrazili tudi prepričanje v izpolnitev zastavljenega finančnega načrta do konca letošnjega leta. Včeraj nadzorniki še niso obravna- vali gradiva za redno letno skupščino banke, ki bo predvidoma v prvi polo- vici julija. Bilančna vsota Skupine NKBM se je v prvih treh mesecih letos poveča- la za 86 milijonov evrov in je znašala 5,9 milijarde evrov. Skupina je tako po dveh zaporednih četrtletnih upadih v prvem četrtletju 2011 zopet povečala bilančno vsoto. Čisti dobiček Skupine Nove KBM je bil v tem obdobju 5,1 mi- lijona evrov in je od čistega dobička Nove KBM višji za 2 milijona evrov. V pismu delničarjem je Matjaž Kovačič, predsednik uprave NKBM, napovedal, da za letos pričakuje negativne trende predvsem na področju gradbeništva in lizinga, da pa si bo vodstvo banke pri- zadevalo uresničiti letošnji plan. Skupni tržni delež bilančne vsote Nove KBM in PBS je konec marca pred- stavljal 11 odstotkov slovenskega bančnega sistema. Neto stanje kredi- tov strankam, ki niso banke, je konec marca znašalo 3,97 milijarde evrov, kar je za 58.935 evrov manj kot konec leta 2010. Matjaž Kovačič je ob prvih izkazih letošnjega poslovanja povedal, da "v nasprotju s siceršnjim stanjem v slovenskem finančnem sektorju, delu- jemo dobro in kontinuirano dosegamo pozitivne rezultate. Globalne ekonom- ske razmere se, čeprav izredno počasi, izboljšujejo, zato ne dvomim v to, da le- tošnjih zastavljenih finančnih načrtov ne bi dosegli." l£|rmn.i 'vL'J '•'., I i K II . I Ietru Mi^i"! N.^tfJj vvtinfl Ulilik.l Vl"(*Vdn|t1 fagota^ |fetta danainj r.ilci.r:ij P f U I H A K M B A N KA S L O V E N I JE Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 2. junija 2011 ZDA USD 840 1,4460 Japonska JPY 392 116,60 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 24,533 Danska DKK 208 7,4553 Velika Britanija GBP 826 0,88295 Madžarska HUF 348 265,95 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,7095 Poljska PLN 985 3,9663 Romunija RON 946 4,1355 Švedska SEK 752 8,9607 Švica CHF 756 1,2167 Norveška NOK 578 7,7596 Hrvaška HRK 191 7,4603 Rusija RUB 643 40,3950 Turčija TRY 949 2,2978 Avstralija AUD 036 1,3563 Brazilija BRL 986 2,2961 Kanada CAD 124 1,4135 Kitajska CNY 156 9,3741 D E L A V S KA H R A N I L N I CA d.d. www.delavska-hranilnica.si U G O D NI O S E B NI R A Č U NI DH Strošek vodenja 1,25 C, prvih 12 mesecev brezplačno, strošek plačila položnice 0,39 C, strošek elektronskega nakazila 0,20 €, elektronska banka DH-plus brezplačno, mesečna uporabnina 0,42 C, dvigi na bankomatlh (SLO In EMU) brezplačno. DAMIJAN TOPLAK Včerajšnje skupščine koprskega holdin- ga Istrabenz se je udeležilo skoraj 77 odstotkov delnic z glasovalno pravico, skupščine pa se tokrat ni udeležil Igor Bavčar, nekdanji prvi mož Istrabenza. Vsi sklepi, tudi razrešnici upravi in nad- zornikom za lansko poslovno leto, in imenovanje revizorja KPMG Slovenija za letošnje leto pa so bili sprejeti z veli- ko večino oddanih glasov. Rajko Stankovic, predsednik Društ- va malih delničarjev - Skupaj smo močnejši (MDS), je ob tem opozoril na težavo, ker naj bi bil revizor KPMG že osmo leto zapored revidiral poslova- nje Istrabenza, kar je relativno dolgo obdobje, pa tudi apeliral na vodstvo družbe, naj se izvede notranja revizi- ja določenih poslov za zadnjih 5 let. Stankovic je ob tem navedel, da so že večkrat v preteklosti v njihovem društvu zahtevali od odgovornih, da se ugotovi njihova odgovornost, a pri tem niso bili uspešni, niti pri tem, da bi se izvedla posebna revizija. Ker naj bi s stečajem podjetja Simt Istrabenzo- vo hčerinsko podjetje Actual IT imelo Visoki stroški za upravo in nadzornike Istrabenza Vsi predlagani sklepi na včerajšnji skupščini Istrabenza sprejeti z veliko večino. V MDS neuspešni pri zahtevi notranje revizije in zamenjavi obstoječega revizorja med 13 in 15 milijonov evrov izgube, so predlagali, naj v Istrabenzu nemu- doma izvedejo notranjo revizijo, ki bi posle pregledala z vidika gospodarno- sti, komisija pa naj v naslednjih šestih mesecih konča delo in poroča nadzor- nemu svetu. Predsednik uprave Istrabenza, mag. Rudi Grbec, nam je po skupščini dejal, da je vse te posle še iz leta 2008 v posebni reviziji pregledala družba BDO Revizija in da so se delničarji že na preteklih skupščinah strinjali, da se v zvezi s tem ne vlagajo kakšne tož- be."Nadzorni svet je tudi sprejel odlo- čitev, da revidira letošnje poslovanje Istrabenza družba KPMG Slovenija, kar ustreza vsem kriterijem," je dejal Grbec in dodal, da so prejemki uprave družbe v skladu z individualnimi po- godbami, nadzornega sveta pa glede na skupščinske sklepe. Po njegovem so nekaj višji stroški za nadzornike, ker so bile določene seje že konec leta 2009, izdatki pa so nastali šele lani. Nadzorni svet je družbo Istrabenz lani stal 235.788 evrov, uprava pa 337.321 evrov, še 81.278 pa so bili njeni prejem- ki za delo v odvisnih družbah. V Istra- Potem ko se je Tomaž Berločnik zavihtel na vrh Petrola, je vodenje Istrabenza letos prevzel Rudi Grbec. (Damijan Toplak) benzu so trenutno zaustavili prodajo dobičkonosne družbe Instalacija, zato pa prodajajo nekaj drugih manjših na- ložb in določene nepremičnine. Po lanskoletni prodaji Droge Kolinska in podjetja Turizem Kras in nekaj nepre- mičnin v Portorožu se je finančni dolg Istrabenza zmanjšal za 426,5 milijona evrov. Družba Istrabenz, ki je lansko poslovno leto sicer sklenila s 6,9 mili- jona evrov čistega dobička, pa je ob koncu lanskega leta imela še za vsega slabih 28 milijonov evrov kapitala in se še naprej nahaja v prisilni poravna- vi. Skupina Istrabenz ima za slaba dva milijona evrov negativnega kapitala in za 388 milijonov evrov finančnega dolga. Neznosna lahkost poslovanja Mateja Raščana Delo Revije z blokiranimi računi, direktor Raščan, morebitni soupravljavec Večera, se izogiba sreča- njem s sodelavci, katerim ne plačuje honorarjev in prispevkov za socialno varnost ALES KOCJAN VAS-JA JAGER Potem ko smo v sredo v Večeru po- drobneje pisali o poslovnih podvigih menedžerja Mateja Raščana, direktor- ja in lastnika Dela Revij, je včeraj Dnev- nik poročal, da ima to nekdaj največje slovensko revijalno podjetje blokirane transakcijske račune. Konec pretekle- ga tedna so mu namreč po pisanju ljub- ljanskega časnika Nova KBM, Abanka Vipa, Gorenjska banka, Factor banka in Hypo banka zablokirale transakcij- ske račune, v začetku tega tedna pa je Delu Revijam zadnji preostali tran- sakcijski račun zablokirala tudi NLB. Iz družbe pa prihajajo neuradne infor- macije, da ta informacija ni povsem točna; blokirani naj bi bili trije računi, medtem ko sta dva menda že odprta. Raščanov namestnik dal vedeti, da družba tone Vendarle ostaja kruta realnost, da pod- jetje že tri mesece ne plačuje svojim zaposlenim prispevkov za socialno varnost, honorarni sodelavci pa za svoje delo že od januarja niso prejeli plačila. Včeraj naj bi se bil zaradi tega direktor Raščan - menedžer, ki želi v prihodnosti soupravljati tudi Večer - s svojimi sodelavci pogovoril na zboru delavcev, a se na sestanku ni pojavil. Prejšnji večer je predstavnici zaposle- nih sporočil, da ga ne bo, saj da ima "opravičljiv razlog" ter da se bo z delav- ci srečal v ponedeljek ob pol enajstih. "Namesto njega se je sestanka udeležil njegov namestnik Roman Rep, ki nam je pojasnil, da družba tone, in nam dal vedeti, da nas bo razumel, če ne bomo več hoteli delati, če s ponedeljkom ne bo denarja. Poudaril je, da ne govori z Raščanovim pooblastilom, pač pa je prišel na svojo roko," smo izvedeli od zaposlenih v družbi Delo Revije. Zapo- sleni so sklenili tudi, da bodo v prihod- njem tednu v nekaterih uredništvih Dela Revij prenehali delati, če uprava ne bo zagotovila denarja za svoje usluž- bence in honorarne sodelavce. Le dan, preden so banke blokira- le prve račune Dela Revij, je sicer Raš- čan na skupščini Dela Revij odločil, da preko svoje družbe Monera družbo dokapitalizira s tremi milijoni evrov. Dokapitalizacijskih delnic Monera še ni vplačala, ima pa za to čas skoraj do konca junija. Če držijo govorice, mora Raščan vsekakor v Delo Revije čim prej vložiti nekaj denarja - slišati je, da je že dosegel dogovore z malimi založbami, katerim bi utegnil prodati posamezne izdaje oziroma blagovne znamke, ki bi jih prej prenesel na ločene firme. Da bi lahko razbil Delo Revije na manjše dele, mora zagotoviti njihovo kapital- sko ustreznost, saj so sedaj zadolžene za več, kot so vredne. Kot smo poro- čali, so pri Delu Revijah lani ustvari- li 361.778 evrov izgube (EBIT), kar je sicer le še dobra tretjina izgube iz leta 2009. Seveda je vse bolj jasno, da so "iz- boljšanje" poslovanja plačali zaposleni in dobavitelji Dela Revij. Visoki dolgovi, milijoni za obresti Znano je tudi, da poslovne bilance Dela Revij - neuradno pa tudi poslovni part- nerji - potrjujejo, da podjetje ne plačuje svojih računov. Organizatorji priredit- ve Viktorji so pred tednom dni zoper Delo Revije vložili izvršbo za poplačilo svojih terjatev. Kot smo neuradno izve- deli, pa tudi organizatorji januarske prireditve Slovenka leta še niso dobili celega plačila za organizacijo dogodka. Ob vsem tem velja opomniti, da težave Dela Revij sicer niso povezane s slabim poslovanjem v osnovni dejavnosti, tj. izdajanjem in prodajo revij, temveč izvirajo iz visokega finančnega dolga, ki ga je Raščan na družbo prenesel po končanem prevzemu družbe. Pri tem ne gre pozabiti, da je preko Dela Revij leta 2004 vzel okoli 24 milijonov evrov kredita za svojo firmo Monera. Ta naj bi sedaj vrnila del denarja, tri milijone, v obliki dokapitalizacije. Konec lanske- ga leta je imelo Delo Revije za kar 28 milijonov evrov posojil, za plačilo obre- sti pa je samo lani namenilo slaba dva milijona evrov. Posojil podjetje Delo Revije sicer ni potrebovalo za lastne potrebe, temveč jih je najelo namesto Raščanove Monere. Ta si je namreč po končanem prevzemu pri Delu Revijah sposodil več kot 32 milijonov evrov, ki si jih je Delo Revije predtem sposodilo pri bankah. Zato se zastavlja vprašanje, zakaj bo Monera sedaj dokapitalizirala Delo Revije, namesto da bi družbi vrni- la vsaj del posojil.