URN_NBN_SI_DOC-C7MLW8VB

Knjižnica 41(1997)2/3 pokazali, da se s to dejavnostjo ukvarjajo manj ko 1/3 delovnga časa, kar pomeni pravzaprav občasno. V to skupino smo tako umestili 18 knjižnic oz. 29,6 % vseh anketiranih. V skupini prevladujejo knjižnice III. in IV. tipa (vsakih po 38,8 %), med njimi pa so tudi tri knjižnice II. tipa in ena V. tipa. Domoznansko dejavnost opravljajo torej v okviru drugega oddelka, vendar zelo raznoliko: največkrat (v 38,8 % knjižnic) v oddelku za odrasle, v 16,6 % v oddelku obdelave gradiva, v 11,1 % v izposoji, v ostalih primerih pa v čitalnici, referenčni oz. informacijski službi. Z dejavnostjo so se v d veh primerih pričeli ukvarjati celo že sredi 60. let, 66,6 % anketiranih pa v zadnjem desetletju, V teh 18-ih knjižnicah sicer opravlja domoznansko dejavnost 23 ljudi, vendar ob ostalih delovnih obveznostih. Kar 66,6 % jih namreč priznava, da domoz- nansko dejavnost opravljajo občasno in po potrebi, ostali pa so navedli, da to opravljajo od 1 do 10 ur tedensko, torej manj kot tretjino polne tedenske delovne obveze. Izobrazbena struktura teh ljudi je v glavnem (91,3 %) visoka in višja, in sicer iz naslednjih strokovnih področij: po petkrat zgodovina in bibliotekarstvo, trikrat sociologija, ostalo etnologija, filozofija in geografija, en zaposleni pa je dosegel diplomo iz naravoslovnega področja. Dva domoznanca imata srednješolsko izobrazbo. Dva od 23-ih občasnih domoznancev opravljata to delo poleg ravnateljevan- ja, 7 oz. 30,4 % jih opravlja to delo kot bibliotekarji ali informatorji, prav toliko kot višji knjižničarji ter eden kot knjižničar. Ostali (26,1 %) nam žal niso posredovali odgovora. Kljub temu da domoznansko dejavnost opravljajo občasno, se le-ti domoz- nanci poskušajo še dodatno strokovno izobraževati ter pridobivati čim več praktičnih domoznanskih znanj. Najpogostejši način (83,3 %) je neformalna izmenjava mnenj s kolegi-domoznanci iz drugih knjižnic, 66,6 % jih obiskuje prireditve na domoznanskem območju. Organiziranega izobraževanja zno- traj stroke se udeležuje 8 knjižnic iz te skupine (44,4 %), samoizobraževanja s pomočjo literature pa se poslužuje 7 knjižnic (oz. 38,8 %). S sorodnimi institucijami sodeluje le 5 knjižnic (27,7 %) in le v eni knjižnici se nadalje izobražujejo za pridobitev strokovnih nazivov. 16,6 % anketiranih nam na to vprašanje ni odgovorilo, kar je pojasnljivo s tem, da knjižnice v tej skupini domoznansko dejavnost opravljajo v glavnem občasno ter jim za dodatno strokovno izobraževanje verjetno ne ostaja časa. Z enakim argumentom lahko pojasnimo tudi majhen delež odgovorov na vprašanje o izrabi delov- nega časa za posamezna domoznanska opravila. Na to vprašanje nam je namreč odgovorilo le 44 % anketiranih, zato teh podatkov nismo upoštevali.