URN_NBN_SI_DOC-C7MLW8VB

Knjižnica 41(1997)2/3 malne oblike (slika 5), kot so sodelovanje in izmenjave mnenj s domoznanci iz drugih knjižnic (85 %), obiskovanje različnih prireditev na domoznanskem območju (73 %), samoizobraževanje s pomočjo literature (52 %) ter sodelo- vanje s domoznanci iz sorodnih institucij (46 %). Formalnih, organiziranih oblik izobraževanja, bodisi znotraj osnovne stroke bodisi znotraj knjižničarske stroke, se domoznanci udeležujejo manj. Sklepamo, da za nadaljnje pridobivanje znanj glede osnovne stroke v knjižnicah ni pravšnje stimulacije, kar kaže že prej omenjena sistematizacija delovnih mest. Za formalno izobraževanje znotraj knjižničarske stroke se sicer odloča skoraj 70 % anketiranih, vendar nam je znano, da le-to za domoznansko dejavnost skoraj ni organizirano. Knjižničarstvo kot stroka bo moralo za to vejo svoje dejavnosti v bodoče pokazati več zanimanja. Slika 5 Domoznanci so pri pridobivanju praktičnih domoznanskih znanj, nepogrešljivih za svoje delo, prepuščeni sami sebi. Narava dela domoznanca je sicer takšna, da že pri osnovnem delu - ustvarjanju domoznanske do- kumentacijske baze - sproti pridobiva velik del teh znanj, vendar le parcialno. Anketirani (v skupini A in B) so ocenili, da temu delu namenijo v povprečju kar 60 % delovnega časa, kar pomeni tudi količinsko kopičenje teh parcialnih znanj. Temeljitejše vedenje o domačem območju domoznanec pridobi s pripravo poizvedb oz. s posredovanjem informacij, temu pa namenijo v povprečju 25 % delovnega časa. Žal se je izkazalo, da so raziskovalni in študijski dejavnosti kot imanentni domoznanstvu odmerjeni le 3 % delovne- ga časa. Podobno velja za publicistično dejavnost (3 %), razstavni dejavnosti pa je namenjeno le malenkost več delovnega časa (4 %).