URN_NBN_SI_DOC-C7MLW8VB

Kurriik Zupanič, S.; V. Praznik; V. Stavbar. Specifičnost kadrov v domoznanski dejavnosti Če razdelitev delovnega časa domoznancev ocenimo z vidika distribuiranja domoznanskih znanj, se izkaže, da so domoznanske baze kar pogosto upo- rabljane in da torej niso mrtev kapital. Za različne načine distribuiranja domoznanskih znanj (posredovanje informacij, raziskovalna, razstavna in publicistična dejavnost) domoznanci namenjajo v povprečju 35 % delovnega časa. Podatek je zaenkrat obetaven, vendar je potrebno predvsem publicis- tični dejavnosti posvetiti več pozornosti. Z njo lahko domoznanci populari- zirajo svojo dejavnost najširšemu krogu uporabnikov, med njimi tudi sorod- nim institucijam. Ob primerjavi podatkov o načinu zaposlitev domoznancev v slovenskih knjižnicah se razdelitev njihovega delovnega časa pokaže v popolnoma drugačni luči (slika 6). Le 38 % domoznancev opravlja to dejavnost s polnim delovnim časom (40 ur tedensko), skoraj polovica (45 %) pa manj kot tretjino oz., kot so v vprašalnike mnogi sami zapisali, občasno! Ti podatki pravza- prav pomenijo, da se le 20 ljudi v slovenskem knjižničnem prostoru lahko popolnoma posveti domoznanski tematiki. Zaposlitev domoznancev v knjižnicah Slika 6 In kaj lahko na podlagi navedenih sumarnih rezultatov raziskave rečemo o liku knjižničarja-domoznanca? Ali se pokaže velika razlika med "realnim tipom" domoznanca in njegovim "idealnim tipom" kot je zasnovan v teore- tičnih izhodiščih? In v čem so končno specifičnosti domoznanca v primerjavi s kolegom knjižničarjem? Vseh domoznancev, bodisi polno, polovično ali občasno zaposlenih, je med strokovnimi delavci v obravnavani populaciji knjižnic 8 %. Zelo razveseljiv je podatek, da ima visoko izobrazbo kar 62 % domoznancev, med ostalimi