URN_NBN_SI_DOC-C7MLW8VB

Knjižnica 41(1997)2/3 vezano na njihovo območje. To lahko poimenujemo "praktično domoznan- sko znanje oz. vedenje", ki si ga domoznanec pridobiva z delom v tej dejavnosti. Šele sposobnost povezave formalno pridobljenega znanja z ne- formalno (praktično) pridobljenim domoznanskim znanjem oblikuje primeren strokovni kader za domoznansko dejavnost. Domoznanska dejavnost danes ni samo bibliografsko-dokumentacijsko delo, ki je seveda nesporna osnova te dejavnosti, ampak je vedno bolj usmerjena k svojemu neločljivemu segmentu - uporabniku. Uporabnik pa "zahteva" od domoznanca običajno več kot le golo informacijo. Velikokrat namreč ni dovolj, da uporabniku ponudimo ustrezno domoznansko do- kumentacijo (listkovne, računalniške in druge kataloge), saj si povprečen uporabnik sam s tem ne zna pomagati oz. sam ne najde dovolj natančnega in poglobljenega odgovora na svoje vprašanje. Tukaj nastopi knjižničar-do- moznanec s svojim prej omenjenim praktičnim domoznanskim znanjem. Le na ta način postane domoznanska informacija popolna in ustrezna za vedno bolj zahtevnega uporabnika. Domoznanska dejavnost se loči od klasične informacijske dejavnosti v knjižnici prav po tem širšem obsegu dokumentov in globljem (analitičnem) zajemanju podatkov iz njih ter intenzivirani vlogi knjižničarja-domoznanca pri podajanju informacij uporabnikom. Praktično domoznansko znanje si domoznanec nenehno pridobiva z različnimi oblikami dodatnega strokovnega izobraževanja. Ena od najpo- membnejših je raziskovalno in študijsko delo. Bogastvo razpoložljivih do- moznanskih virov zahteva od domoznanca raziskovalno delo. Vendar do- moznanec ni proučevalec v strogem pomenu besede (kot ga je označil Glazer), pač pa opravlja zahtevno in večkrat zamudno delo predpriprave znanstvenega dela. Operira s pomembnimi podatki in informacijami ter mu je s tega vidika zaupano odgovorno delo. Z raziskovalnim in študijskim delom domoznanec prispeva k strokovnemu vedenju o domoznanskem območju, hkrati pa nadgrajuje tudi svoje znanje. Podobno lahko doseže s samoizobraževanjem s pomočjo domače in tuje literature, bodisi glede domoznanstva kot stroke bodisi glede njegovega domoznanskega območja bodisi glede svoje osnovne stroke. Aktivna ali pasivna udeležba na različnih simpozijih in prireditvah, ki so vezani na to območje, sodelovanje in neformalna izmenjava mnenj s kolegi domoznanci iz drugih knjižnic in sorodnih institucij samo še dodatno dopolnjujejo njego- vo domoznansko vedenje. Zbrano, dokumentirano in obdelano domoznansko gradivo ter nakopičeno domoznansko znanje mora domoznanec nato na različne načine distribuirati med potencialne skupine uporabnikov. Sama akumulacija domoznanskega gradiva in znanj brez posredovanja le-tega uporabniku bi namreč bila mrtev kapital. Površni poznavalec dejavnosti lahko dobi napačen vtis, da gre le za