URN_NBN_SI_DOC-C7MLW8VB

Kurriik Zupanič, S.; V. Praznik; V. Stavbar. Specifičnost kadrov v domoznanski dejavnosti nenehno kroženje informacij in podatkov v zaključenem krogu (domozna- nec informacije črpa iz okolja, kamor se preko uporabnikov ponovno vračajo), vendar se s tem nenehnim kroženjem domoznanske informacije dopolnjujejo in razširjajo. Zato sta domoznanec in uporabnik oz. zbiranje in distribucija domoznanskega gradiva nujno povezana. Načini distribuiranja in diseminiranja domoznanskega gradiva so zelo različni. Poleg posredovanja informacij uporabnikom kot enega od osnovnih načinov je zelo pomembno bibliografsko delo oddelka. Sestavljanje in objavl- janje bibliografij, tako tematskih kot osebnih, je odgovorno in nujno delo dokumen talista. S tem prav tako prispeva k večjemu in popolnejšemu veden- ju o domačem območju ter nudi večjo dostopnost gradiva širšemu krogu uporabnikov. Domoznanec mora sodelovati tudi pri sestavljanju nacionalne bibliografije, saj bi bilo napak, da obdelani dokumenti neke regije ne bi bili zabeleženi tudi v nacionalnem pogledu. Uspešen način diseminacije domoznanskega znanja med širok krog uporab- nikov predstavlja publicistična dejavnost. Z objavljanjem člankov o za- nimivih dogodkih in osebnostih z domačega območja v lokalnem časopisju se domoznanska dejavnost lahko uspešno predstavi javnosti. Publicistična dejavnost pa je lahko z zahtevnejšimi deli, kot so že omenjene bibliografije, usmerjena k točno določenemu krogu uporabnikov. Zelo pomemben način distribucije domoznanskega znanja je delo domoz- nanca na izobraževalnem področju. Razstavna dejavnost je ena izmed tistih oblik izobraževanja, kjer pridobijo tako avtorji razstave kot obiskovalci. Pomembno vlogo odigra domoznanec tudi s sodelovanjem in svetovanjem pri raziskovalnih nalogah učencev ter diplomskih in seminarskih nalogah študentov, kolikor so pač vezane na domoznansko gradivo in regijo. Opisane naloge postavljajo pred domoznance visoke zahteve ter številne aktivnosti, kar daje delu tudi večjo vrednost in pestrost. Hkrati pa oblikujejo "idealni tip" domoznanca, ki naj bi služil za model pri oblikovanju njegovega "realnega tipa". 2 Pri tem jim je danes v pomoč nova informacijska tehnologija, ki sicer zahteva od domoznancev nenehno učenje in prilagajanje, obenem pa omogoča knjižnično-informacijsko visoko kvalitetno celoto, prijazno do zahtevnega uporabnika Kljub razvoju (knjižničarske) znanosti in tehnologije pa ostaja vsebina do- moznanstva enako bogata in vredna obdelave in pozornosti. V perspektivi poenotena slovenska domoznanska mreža (organizacijsko in tehnološko) bo 2 Termin "idealni tip" predstavlja metodološko kategorijo, kotjo je zasnoval meščanski sociolog Max Weber. Gre za hipotetični model družbene vloge, takšne, kot naj bi bila. Z njegovo pomočjo zaznavamo razlike med našim znanjem o družbeni stvarnosti in to stvarnostjo samo. Goričar, ]. Oris razvoja socioloških teorij. Maribor: Obzorja, 1969, str. 129.