URN_NBN_SI_DOC-CC6FQLSC

Bošnjak, B. Vloga mladinskih knjižničarjev pri razvijanju bralnih interesov mladih 2.1. Bibliopedagoška funkcija mladinskih knjižničarjev Kot je razvidno že samo iz različnih delov Standardov, lahko sklepamo, da imajo mladinski knjižničarji v odnosu do svojih uporabnikov, starih do 15 let, še neko specialno funkcijo, ki bi jo lahko imenovali kar vzgojno-izo- braževalna oz. pedagoška funkcija, ki je prisotna v vseh oblikah dela z mladimi bralci: - v izposoji, ki je primarna funkcija vsake knjižnice, - v bibliopedagoškem delu, ki osvešča mlade bralce o pomenu knjižnic, knjig in branja nasploh, o načinu "uporabe" knjižnic in njihovega fonda..., ali če definiramo to področje s tremi temeljnimi pojmi, ki so med seboj zelo prepleteni: knjižnična vzgoja, knjižna vzgoja, književna ali literarna vzgoja. Slika 1: Shematični prikaz bibliopedagoškega dela v mladinski knjižnici ali oddelku Defininicije teh treh pojmov so lahko naslednje: Knjižnična vzgoja je postopno, sistematično in starostni stopnji primerno usposabljanje otrok in mladostnikov za samostojne uporabnike knjižnice in knjižničnega gradiva s pomočjo ustreznih knjižničnih pomagal: leksikonov, enciklopedij, priročnikov, bibliografij, atlasov, slovarjev, katalogov (ročnih ali računalniških). Knjižna vzgoja je prav tako postopna, sistematična in starostni stopnji primerna vzgoja ob knjigi za knjigo. Otroci in mladostniki se postopoma oblikujejo v bralce ter uporabnike knjižnega gradiva (strokovnih oz. poučnih