URN_NBN_SI_DOC-CC6FQLSC

Knjižnica 41(1997)2/3 in literarnih del), pa tudi v uporabnike neknjižnega gradiva (npr. avdioviz- ualnega gradiva). Knjižna in knjižnična vzgoja potekata že od predbralnega obdobja in sicer individualno z vsakim posameznim obiskovalcem mladinske knjižnice ali oddelka ob njegovem obisku v knjižnici (npr. med izposojo) ali skupinsko npr. pri organiziranih obiskih knjižnice, raznih dejavnostih). 5 2.2. Književna vzgoja Književna vzgoja kot del knjižne vzgoje, je tudi postopna, sistematična in starostni stopnji primerna vzgoja prav tako ob knjigi za knjigo, vendar se pri tem segmentu otroci in mladostniki oblikujejo predvsem v bralce literarnih del. Književna vzgoja v knjižnici temelji, kakor tudi "poučevanje" mladinske književnosti v šoli, na treh temeljnih smotrih: pridobivanje književnega znanja - izobraževalni smoter, razvijanje bralne (recepcijske) sposobnosti - funkcionalni smoter, razvijanje bralne kulture - vzgojni smoter. 6 Vsekakor se knjižnična, knjižna in književna (literarna) vzgoja v knjižnici prepletajo, še posebej sta močno povezani knjižna in književna vzgoja. V književno vzgojo so v pionirskih knjižnicah Mariborske knjižnice usmer- jene predvsem naslednje dejavnosti za mlade bralce: 2.2.1. Ure pravljic Ure pravljic - za otroke od 4. do 6. leta in - od 7. do 10. leta, rt se redno vsakotedensko izvajajo za vsako starostno skupino otrok posebej i treh enotah Mariborske knjižnice: - v Pionirski knjižnici Rotovž, v Pionirski knjižnici Nova vas, 5 Pobe, M., Pahor, N. in Stružnik, E. Napotki za izvajanje bibliopedagoškega dela z razrednimi 4-upmami v šolski knjižnici. Vzgojno-izobraževalno delo v šolski knjižnici - medioteki. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1990,14. 6 Milane, V. Dečje jezička stvaralaštvo. Novi Sad, 1969, 14. 146