URN_NBN_SI_DOC-CC6FQLSC

Bošnjak, B. Vloga mladinskih knjižničarjev pri razvijanju bralnih interesov mladih - v Knjižnici Janka Glazerja Ruše. O urah pravljic, pravljičarstvu, pripovedovanju zgodb je na voljo ogromno strokovne literature, zato sedaj teh pojmov ni potrebno podrobneje teore- tično opredeljevati. Na tem mestu bi rada samo izpostavila tezo Metke Kordigel 7 , kije postavljena kot primerjava trivialne literature (kiča) in pravl- jice: " (...) da tudi pravljice (govorimo o klasičnih ljudskih pravljicah) zado- voljujejo otrokove (z njegovim osebnostnim razvojem pogojene) potrebe po močnih dražljajih, logični zgodbi, intenzivnih čustvenih doživetjih in predv- sem: tudi pravljice imajo sposobnost zadovoljevanja otrokove potrebe po varnosti." Vendar pa: "Recepcija pravljice v zgodnji fazi otrokovega razvoja vendarle prinaša nekaj odločilnih prednosti, saj edina pospešuje razvoj domišljijske sposobnosti v okolju, ki tak razvoj blokira." Naj izpostavim še eno izmed opredelitev pomembnosti pravljic v zgodnjem otrokovem razvoju Mete Grosman 8 , ki se glasi takole: "Danes vemo, da ves proces primarne socializacije otroka in še zlasti njegovo uvajanje v poznejše družbene vloge poteka prav s pomočjo pravljicam in leposlovni pripovedi podobne fiktivne rabe jezika, s katero ga mati uvaja v svet drugih. Zato je otrok, ki je izkustveno komaj kaj odmaknjen od te zgodnje razvojne stopnje, še posebej dojemljiv za fiktivno rabo jezika raznih oblik pripovedi." 2.2.2. Klub bralcev Klub bralcev je v Pionirski knjižnici Rotovž redna vsakotedenska skupinska oblika dela z mladimi od 11. do 15. leta starosti. Mladi bralci tu na različne načine prihajajo v stik z mladinsko književnostjo, npr. s pogovori o knjigah, ki lahko zajemajo tudi branje, spoznavanje in interpretacijo, kar na neprisil- jen način spodbuja k branju kvalitetnih literarnih del za mladino. Tematsko je Klub bralcev zasnovan v obliki projektnega dela na določeno temo, meto- dično pa se izvaja na interakcijsko - komunikacijski način 9 . Da bo ta teoretična opredelitev dela v Klubu bralcev jasnejša, je najbolje, da opišem, kako je to praktično potekalo v šolskem letu 1996/97: v tem letu se je skupina otrok oz. mladostnikov Kluba bralcev v Pionirski knjižnici Mari- borske knjižnice po enoletnem premoru ponovno osnovala, zato so bila prva srečanja v večji meri namenjena različnim oblikam spoznavanja. Prizadevali smo si namreč ustvariti vzdušje, v katerem bi s pomočjo homogenosti skupine, visoke stopnje poznavanja, sproščenosti med člani laže približali literarno besedilo in vzpostavili pozitiven odnos do branja ter izrabili 7 Kordigel, M- "Otroci potrebujejo kič: otroci potrebujejo pravljice". Otrok in knjiga, 21 (1994)37:51. 8 Grosman, M. Bralec in književnost. Ljubljana: DZS, 1989, 37. 9 Bošnjak, B. "Interakcijski modeI komunikacije z mladimi bralci." Knjižnica, 40(1996) 3/4:121-123.