URN_NBN_SI_DOC-CC6FQLSC

Bošnjak, B. Vloga mladinskih knjižničarjev pri razvijanju bralnih interesov mladih udeležencev, (bralcev in avtorja). Dialog pa predstavlja tako in tako "ideal medčloveške komunikacije". 10 Čemu pa naj bi si mladinski knjižničarji toliko prizadevali za razvijanje bralnih interesov mladih? Zakaj si prizadevamo razvijati toliko različnih oblik dela z mladimi bralci? Vse to ima samo en skupni cilj: pridobiti čim več mladih za branje oziroma za branje kvalitetnih del iz mladinske književnosti. 3. Učinki branja Učinke branja 11 je zelo težko eksperimentalno opisati in predvidevati. Učinki besedila so namreč odvisni od: - bralčevega sodelovanja, kije pogojeno z njegovo osebnostjo, kar prispeva k določenemu oblikovanju pomena, - razvitosti njegove bralne sposobnosti, ki je sorazmerna z njegovim poz- navanjem bralnih tehnik pri branju različnih besedil (pri otrocih je ta postavka zelo pomembna, saj so ti šele na začetku spoznavanja bralnih tehnik). Učinki branja na mlade bralce so naslednji: - neposredni (zadovoljstvo, sprejemanje ali odklanjanje besedila), - trajni (oblikovanje otrokove osebnosti in njegovega odnosa do drugih ljudi in sveta). Ker so učinki branja pri mladih bralcih osebnostno pogojeni, njihov vpliv pa zelo močan, je to področje toliko bolj težavno za proučevanje in opisovanje. Otroci zelo negotovo sodelujejo pri metodah neposrednega in posrednega izpraševanja ter zbiranja podatkov. So samovoljni in če so že pripravljeni govoriti o prebrani literaturi ter o svojem doživljanju o tem, odgovarjajo v glavnem glede na svoje interese, tok misli, in ne sledijo toliko danim vprašanjem. Čemu mladi bralci sploh berejo literarna dela? Odgovorov je lahko več: - za zabavo, - zaradi iskanja rešitev za svoje težave (iskanje vzornikov, želja po tem, kaj drugi mislijo o takšnih in drugačnih problemih), 10 Bratanic,M. Mikropedagogija: iiiterakcijsko-komunikaci]skiaspcktodgoja. Zagreb: Školska knjiga, 1993, 98. 11 Grosman, M. Bralec in književnost. Ljubljana: DZS, 1989,33-40.