URN_NBN_SI_DOC-CCFDSTEH

mentov, ki nam omogočajo, da lahko razsojamo, kako je bilo v obdobju 1945—1966 z našo manjšino. Naj se dotaknem le nekaterih. Iz knjige jemljem podatek, da je bilo v letih 1920—1928 za Slovence pod Italijo na­ tisnjenih 48 različnih šolskih knjig, v letih 1945—1966 pa 272. V prvem pri­ meru so bile knjige nam enjene mno­ go večjemu številu slovenskih šolar­ jev kot v drugem, v nobenem primeru pa beneškim Slovencem, ki so že od leta 1866 pod Italijo in si niso še priborili šol v svojem m aterinem je­ ziku. Z izjemo teh slednjih so svobo­ ščine, ki jih uživajo danes Slovenci pod Italijo, neprimerno širše od tistih v obdobju 1918—1928. Zadnja sloven­ ska šolska knjiga (Budalov »Sloven­ ski cvetnik«) pod fašizmom je iz leta 1928. Položaj Slovencev pod Italijo (vseh je okrog 120.000) pa je vendarle težak. Razbiti so kar n a tri province in živijo v obmejnem pasu, ki se vleče od Trbiža pa tja do bloka pri Ško­ fijah. Ta razdrobljenost močno zavira njihov medsebojni stik. Ce si ogledamo 272 šolskih knjig še z drugih plati, zapazimo tole: ti­ skanih je 133, ciklostiranih pa 139. Ta slednja številka nas opozarja na velik trud naših šolnikov, da bi bila slovenska šola oskrbljena z ustrezni­ mi učbeniki. Zavezniška vojna upra­ va je izdala v obdobju 1946—1954 za slovenske šole 77 šolskih knjig, Vladni generalni komisariat v Trstu pa v obdobju 1955—1966 le 26 knjig. Glede ciklostilnih izdaj je značil­ no, da jih im a slovenska srednja šola v Gorici kar 106. Na samozaložbo od­ pade 11 učbenikov, na katoliške usta­ nove kot izdajatelje pa 18. Tu gre ve­ činoma za katekizme, vendar ni no­ beden razmnožen na ciklostilu. V seznamu avtorjev šolskih učbe­ nikov najdemo kar 109 različnih imen, med njim i je z 21 enotami za­ stopan prof. Rado Bednarik iz Gori­ ce. Iz tega podatka lahko sklepamo, da terja slovenska šola pod Italijo zaradi svojega specifičnega položaja od vsakega slovenskega šolnika ne­ malo truda in zavzetosti, neprimerno več kot v m atični domovini. Iz bibliografije se potemtakem lepo zrcali ne samo položaj slovenske šole pod Italijo, marveč tudi položaj naše m anjšine nasploh. Srečko Vilhar 113