URN_NBN_SI_DOC-CDQ2DMS9

vlogo v okviru redne dejavnosti osnovne šole, zahteva strokovnost knjižničarske­ ga dela, z norm ativi in standardi usklajene prostore in oprem o in tudi sproten pedagoški nadzor. Sm ernice za delo osnovnih šol, ki so program sko operativni in strokovno usm er­ jevalni dokum ent, pa so knjižnico odrinile na šolsko obrobje. Nekaj okorih misli o njej je om enjenih v zadnjem poglavju, kjer se sm ernice dotaknejo uresničevanja strokovnosti in kvalitete, nikjer pred tem pa ni besede o knjižnični dejavnosti, nalogah in organiziranosti. Šolska knjižnica je po teh sm ernicah zbiralnica knjižnih in drugih inform acij, knjižničar pa organizator njenega dela in njen neposredni vodja. V slogu usm erjevalca, ki nima kaj s knjižnico, se kot prednostna naloga naroča knjižničarju, da nabavlja in izm enjuje knjige, ureja knjižnico, dokum entacijo in izposojo, seznanja učence s pravili za uporabnike knjižnice, jih navaja na knjižni prostor ipd. Norm ative za šolske knjižnice naj bi po teh sm ernicah sprejem ale kar občinske izobraževalne skupnosti. M esto in nam en šolske knjižnice bi m orale sm ernice, če bi nadaljevale kontekst zakonskih določil, predstaviti kot organizirano obliko šolskega dela, s predstavit­ vijo osnovnih črt njenega program a in dejavnosti, pri kateri sta v ospredju org an i­ zirano pedagoško delo s starostno različnim i skupinam i uporabnikov ter m entor­ sko delo s posam eznim i bralci za rast njihove bralne ravni. V skrbi za bralni interes in bralno raven knjižnica ne sme spregledati nobenega učenca. Za šolsko knjiž­ nico je v prim erjavi z drugim i knjižnicam i značilno prav to, da njen uporabnik še ni form iran bralec in da je oblikovanje bralnih potreb in navad ter razvijanje potrebe po knjigi kot viru znanja in duhovne kulture vztrajno in inventivno pedagoško delo. Te in podobne sistem ske ohlapnosti povzročajo v dejavnosti šolskih knjižnic negotovost, m arsikdaj tudi upravičeno zbeganost, vendar pom eni obdobje od leta 1970 naprej čas izjem ne organizacijske, strokovne in pedagoške rasti šolskih knjižnic. Z asluge za tako rast gre nedvom no pripisati tudi kakovostnem u izo­ braževanju za knjižničarstvo na PA. Diplom ante s solidno strokovno izobrazbo in pripravljene za pedagoško-didaktične prem ike, so šole zaposlovale večinom a v skladu s predlaganim i norm ativi (knjižničar s polno zaposlitvijo na šoli s 600 do 800 učenci). O blikovati so se začeli občinski in regijski aktivi, ki so zarisali skladnejša izhodišča za letne in operativne program e dejavnosti, načrte za skupinsko knjižno in knjižnično vzgojo učencev, za usposabljanje in druge naloge. Med učne ure razrednega in predm etnega pouka so se začele uvrščati tem atsko vabljive in m etodično izvirne ure v šolski injižnici. Slaba vključenost v šolski sistem R azveseljivi in obenem zaskrbljujoči so podatki iz popisa knjižnic Zavoda za statistiko leta 1982. V popis so bile zajete vse šolske knjižnice. V vseh knjižnicah