URN_NBN_SI_DOC-CDQ2DMS9

je bilo tedaj 15,436.139 knjižnih e n o t,'o d tega v šolskih 6,286.885, sam o v osnovnošolskih 5,258.458 enot ali 34% vsega knjižnega fonda v Sloveniji. To presega število enot v splošnoizobraževalnih knjižnicah in v N U K skupaj, to je več kot skup aj i/se višje, visokošolske in specialne knjižnice.Tud\ po številu naslovov so osnovnošolske knjižnice na prvem mestu. O b popisu je bilo 429 osnovnošolskih knjižnic: največ, 163, jih je im elo 5.000 do 10.000 knjižnih enot, sledi jim 126 šol z 10 do 30 tisoč enotami, v 136 šolah pa fond ne presega 5.000 enot. Manj ohrabrujoči pa so podatki o strokovni organiziranosti knjižnične dejavnosti in o učinkovitosti te dejavnosti. Večino knjižnic duši prem ajhen prostor za norm al­ no delo. V povprečju pride na posam ezno knjižnico le 54m prostora. Ob tolikšnem knjižnem bogastvu in priporočilu, da naj bo vsak učenec že ob vstopu v šolo tudi obiskovalec knjižnice, to ni dovolj niti za norm alno postavitev polic, saj ima teh vsaka šola povprečno 135 dolžinskih m etrov. Kako naj v takih razm erah pričaku­ jem o, da bodo učenci obiskovali knjižnico in se po načelu prostega pristopa v njej zadrževali, kje in kako naj knjižničar pripravi in uresničuje načrt skupinske knjiž­ nične vzgoje? Zato je statistični podatek, da je kar 359 knjižnic ali 84% vseh organiziranih po načelu prostega pristopa, zelo dvom ljiv. Čitalnico oz. urejen prostor za branje in skupinsko delo ima 166 ali dobra tretjina šol. Ker je tem eljna naloga knjižnice v osnovni šoli oblikovati bralca in uporabnika inform acij, ne pa predvsem izposoja knjig, opozarja ta podatek, da bo pričakovana dejavnost šolskih knjižnic predvsem zaradi pom anjkanja prostora še dolgo nihala in om ago­ vala. Podobna nem oč se kaže v zaposlenosti delavcev v šolskih knjižnicah. S polnim delovnim časom je v vseh knjižnicah v RS zaposlenih 1.166 knjižničarjev, v osnovnošolskih le 153 ali 15%. Pričakovano razm erje m ed fondom knjig in strokovnim posredništvom je postavljeno na glavo. Večinom a so knjižničarji samo delom a zaposleni v knjižnici, nam esto strokovno usposobljenih delavcev pa je v knjižnicah osnovnih šol še vedno 230 prostovoljcev (najbrž gre za učitelje, ki so po opravljenem delu v razredu pripravljeni poiskati v knjižnici in izposoditi knjigo za dom ače branje ali bralno značko). Delno zaposlenih je v osnovnošolskih knjižnicah 72,4% učiteljev, čeprav bi m orala imeti večina slovenskih osnovnih šol ob povprečnem številu 503 učencev v eni šoli knjižničarja s polnim delovnim časom .P olno zaposlenega knjižničarja bi pričakovali tudi v vsaki šoli s podružni­ cam i, saj so učenci iz podružnic v prim erjavi s tistim i v centralni šoli nekaj prvih let prikrajšani za boljšo knjižno in knjižnično vzgojo. Po statističnih podatkih iz leta 1982 še vedno petina šolskih knjižnic knjig nim a urejenih po sistem u starosti učencev (C-P-M ), sam o polovica osnovnih šol ima strokovni del knjižnice urejen po UDK sistem u, kam or sodijo tudi leksikoni, priročniki in druga strokovna literatu­ ra, ki bi m orala biti v prostem pristopu tudi učencu na voljo, zlasti še tistim v višjih razredih.