URN_NBN_SI_DOC-CDQ2DMS9

Tudi za knjižnično vzgojo so šole pom anjkljivo pripravljene in oprem ljene. Knjižne kataloge im a 324 šol ali 75% od vseh, vendar je malo verjetno, da bi bilo iz njih razvidno vse knjižno in neknjižno gradivo, ker pogosto niti inventarna knjiga ne predstavlja dejanskega stanja šolske knjižnice. Polovica knjižnic ima le en katalog, navadno abecedni-im enski (67), sledi naslovni (52), najm anj je sistem atskih (10 knjižnic). Po dva kataloga ima 80 šolskih knjižnic, tri ali štiri 84 knjižnic. Tudi ti podatki, ki se dotikajo ožje strokovnosti knjižnične dejavnosti, opozarjajo, kako velike, dom ala neprem ostljive so razlike v urejenosti šolskih knjižnic in koliko svetovalnega dela čaka pedagoško in m atično bibliotečno službo.Te razlike pa hkrati tudi obtožujejo: m anjše in bolj prem ostljive bi bile, če bi za delovanje šolskih knjižnic sprejeli pred desetim i leti ali že prej norm ative za njihovo organizacijo in delovanje. Današnja družbena klim a, ki na eni strani podpira razvoj knjižničnoinform acijske dejavnosti in na drugi opozarja na padanje bralne in izobrazbene kulture šolske mladine, narekuje strokovnim službam več odgovornosti za dejavnost in razvoj šolskih knjižnic. Predvsem za njihov skladnejši in izobrazbenim potrebam ustrez­ nejši razvoj. Brez pretiravanja sm em o trditi, da je v šolah z dobro organizirano knjižnico in z opazno knjižnično dejavnostjo boljša tudi bralna kultura in širša splošna razgledanost učencev, da je v takih šolah več interesnih dejavnosti s kulturnega področja, da je v takih šolah tudi pri drugih učnih predm etih, ne le pri slovenščini, pogostejše delo z besedili, več referatov, sem inarskega dela, več problem skega pouka ob razvijanju divergentnega m išljenja. D ober učitelj v sodobni šoli je tudi dom iseln organizator učenja.O b jasno začrtanih učnih ciljih spodbuja učance, da po svojih sposobnostih in nagnjenjih ubirajo sebi najbolj prim erne poti do solidnega znanja na različnih ravneh zahtevnosti. Naloge, ki jih na tej poti opravljajo učenci, ne m orejo mim o inform acij v knjigah in drugem knjižničnem gradivu šolske knjižnice. Knjiga,ki hoče sprem injati kalupe poučeva­ nja in učenja, pa m ora biti dostopna v katalogu in na knjižni polici v knjižnici ali v razredu. Predm etni učitelj in knjižničar m orata učenca k njej spodbudno usm erjati, saj je sam ne bo nikoli našel, če zanjo ne ve ali je ne zna poiskati.