URN_NBN_SI_DOC-CHUEEMHJ

sili razm er prevzel knjižnico, je bila v prelom nem razdobju; na prehodu v poklicno kulturno ustanovo K licala je po preureditvi in posodobitvi. V začetku sem delal še s pomočjo ljubiteljev, kasneje se je pridružila M ajda Galovič kot m inipulant, ko pa so začeli p rih ajati s Pedagoške akadem ije prvi višji knjižničarji, so se ti vključili v delo knjižnice. Danes delajo v knjižnični m reži G abri­ jela Šubic (v izposojevališčih v Zireh in G orenji vasi), ljubiteljica Ju stin Tinca (v izposojevališču Poljane), višja knjižničarka Snežna Lotrič (v izposojevališču Železniki in v Škofji Loki) te r A na Flor­ jančič in V aletina Štukl, višji knjižničarki (v Škofji Loki), in dva bibliotekarja M arija L ebar in Janko Krek. Tako im a knjižnica do­ volj strokovnega kadra, m anjka pa ji kader predvsem za m anipula­ tivna dela, k ar bo treb a rešiti v naslednjih obdobjih njenega raz­ voja. K ljub mnogim poskusom (potujoči kovčki s knjigam i), priza­ devanjem in predlogom pa je bilo veliko težje širiti občinsko knjiž­ nično mrežo. N ajprej smo poskušali oživiti društvene knjižnice in jih dopolnjevati s potujočim i kolekcijam i knjig. Toda zaradi nede­ lavnosti kultu rn ih društev so v določenem obdobju prenehavale z delom tudi knjižnice v nekaterih večjih krajih, zato smo prevzeli skrb zanje in tako v zadnjih desetih letih usposobili pet izposoje- vališč z lastnim fondom knjig in s strokovno izposojo te r obdelavo. Ta izposojališča so Žiri, Železniki, T rata - Frankolovo naselje, Po­ ljane in G orenja vas. Popolnom a na novo smo postavili izposoje- vališče v Železnikih (uredili stari fond po UDK, novi prostori, nova oprem a itd.) in m odernizirali izposojevališče v Zireh (m odernizacija prostorov in opreme). V naslednjem srednjeročnem obdobju bo treba najti ustreznejše prostore na T rati in v G orenji vasi, k jer bo glede na potrebe v zvezi z rudnikom u ra n a treb a razširiti knjižni fond. Na novo pa bo treb a postaviti izposojevališče v Selcih. Vsem tem izposojevališčem bo v naslednjem srednjeročnem obdobju ve­ ljala posebna skrb, posebno še zato, k er se odlaga uvedba bi- bliobusne m reže za Gorenjsko, čeprav smo jo načrtovali v obeh planskih obdobjih. K njižnica je bila tudi med prvim i v Sloveniji, ki je začela p ri­ rejati literarn e večere, književne in likovne razstave. Med našim i gosti so bili skoraj vsi pom em bnejši živeči avtorji (od domačinov prof. F. Planine, dr. F. K oblarja ob 80-letnici, V ladim irja Kavčiča do m ladinskih avtorjev E. Peroci, S. M akarovič, B. Ju rca itd.), naši gostje so bili tudi F. Bevk, T. Seliškar, I. Potrč, skoraj vsi sloven­ ski pesniki itd. Na likovnih razstavh pa so večkrat razstavljali Berko, Logonder, D. Plestenjak, Ive Šubic, France Novinc, Pavle Florjančič, Ajdo Šubic, Boris Jesih, T anja Prem k, P eter Jovanovič, Edi Sever, Miha Maleš, M arija K ajzer itd. Ob preselitvi v nove