URN_NBN_SI_DOC-CKXQG8AJ

Uvod Papir so p rv i pričeli izdelovati na Kitajskem v 2. stoletju n.š. D obrih tisoč let kasneje so se v srednji Evropi pojavile prve "papirnice". Večina zgodnjih evropskih papirjev je izredno dobro ohranjenih. Nekateri vzroki za obstojnost teh papirjev so: - visoka kristaliničnost celuloznih m olekul v vla kn ih bombažnega izvora - prisotnost alkalnega kalcijevega in magnezijevega karbonata - uporaba lesenih o ro d ij za mehansko obdelavo vlaken - odsotnost polnil in kovinskih ionov - beljenje na soncu Z izum om kovinskih H olanderjev ob koncu 16 stol. so v pulpo p rišli ioni železa, hkrati pa so ti stroji tu d i skrajšali celulozna vlakna, kar je povzročilo slabše mehanske lastnosti papirja3. 1788 je James W att pričel b e liti pulpo s klo ro m 4. K lor oksidira celulozo in tako bistveno zniža njeno stabilnost. 1807 je M o ritz Friedrich Illig objavil članek o kleja nju papirja z naravno smolo kolofonij in galunom 4. Kislost tako obdelanih papirjev je 4.5 - 5.5 pH . Preko sto let je bil to skoraj edini uporabljani postopek klejanja papirja. V drugi polovici devetnajstega stoletja (od 18414) je bombažne vlaknine zamenjala cenejša celuloza lesnega izvora. Lesna celuloza je vsebovala prim esi manj stabilnih hemiceluloze in lignina. Žal pa so te tehnološke spremembe povzročile, da je papir 20. stoletja uporaben le okoli 50 let. Tako knjige v am eriških knjižnicah propadejo v 22 letih za cca 85 odstotkov. Škoda, k i tako nastaja vsako leto, je štirikra t višja od letnega proračuna za nabavo novih knjig v teh knjižnicah. Vrednost am eriških knjižnic se torej manjša1. Pregledi stanj zbirk v številnih knjižnicah v zadnjih desetih letih (Yale, Stanford, Library o f Congress) vedno znova potrjujejo, da že je 25-30 odstot­ kov knjižnega gradiva zaradi krhkosti papirja neuporabnega2. Zato so v pomembnejših svetovnih knjižnicah že v šestdesetih letih pričeli organizirati varovanje in zaščito gradiva.