URN_NBN_SI_DOC-CS72H9LL

Dr. Urban Vehovar, sociolog, član Akademije za demokracijo in pre- davatelj na Pedagoški fakulteti v Kopru, v Financah: "Sindikati nosi- jo nemajhen delež odgovornosti za moralno in etično krizo v državi. Sodelovali so v procesih lastninje- nja v Sloveniji, podprli so notranje lastništvo, vendar so s tem stopili v koalicijo z menedžmentom, ki je v procesih lastninjenja pogosto upo- rabljal pravno in moralno dvom- ljive prijeme. Notranje lastništvo samo po sebi ni sporno, dejstvo pa je, da sindikati svojega članstva niso usposobili toliko, da bi lahko vzpo- stavilo vsaj minimalen nadzor nad menedžmentom. S tem so upraviči- li procese lastninjenja in prispeva- li svoj delež k nastanku in utrditvi gospodarskih in političnih oligarhij v Sloveniji. Poleg tega se sindikati niso odzivali niti v primerih, ko de- lodajalci niso plačevali prispevkov za pokojnine, zdravstveno in social- no varstvo. Brez dvoma so to počeli v dogovoru z delodajalci. Na tovr- stne zlorabe se je vodstvo sindika- tov odzvalo takrat, ko je presodilo, da je to oportuno. Vse do takrat so bila pomembnejša delovna mesta, ne glede na ceno, ki jo je zanje plača- lo delavstvo. Prav tako se sindikati več kot desetletje niso zanimali za položaj gradbenih delavcev, čeprav so imeli dovolj informacij, ki so ka- zale, da gre za nezakonito ravnanje in da z gradbenimi delavci pogosto ravnajo nečloveško." (mst) Dohodnine že v nabiralnikih Poštarji bodo danes in v prihodnjih dneh razdelili v nabiralnike 502.114 informativnih izračunov dohodnine. Če bodo zavezanci ugotovili, da v njih ni napak, zaradi katerih morajo ugo- varjati najpozneje do 3. maja, bo postal izračun v tridesetih dneh dohodninska odločba. V prvem svežnju je 241.592 ali 48 odstotkov zavezancev, ki za lansko leto skupaj dolgujejo državi 47,3 milijo- na evrov, zato naj bi vsak povprečno doplačal po 195,91 evra dohodnine do 2. junija. Povprečni znesek vračil je 264,43 evra na zavezanca, davčna upra- va pa jim bo 61,3 milijona evrov preveč plačane dohodnine nakazala na račune 27. maja. (jz) VOX POPULI Bi bila prodaja več ko-t po-lo-vičnega deleža Mercato-rja tujim partnerjem primerna? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Naj zaho-dni zavezniki o-bo-ro-žijo- libijske u-po-rnike? 53% Da 47 % Ne Število glasov: 371 Za mlade družine vse manj denarj Ministrstvo za okolje in prostor predlaga, naj se subvencija mladim družinam za nakup stanovanja prepolovi SAMO TRTNIK UROŠ ESIH Ministrstvo za okolje je vladi pred- lagalo, naj razpolovi subvencijo, na- menjeno mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Sedaj namreč družini pripada letno 300 evrov na družinskega člana, po predlogu ministrstva pa bi to bilo samo še 150 evrov. Razlog za znižanje je v tem, da bo po oceni ministrstva do te subvencije v letošnjem letu upravi- čenih kar 11.000 družin s skupaj okoli 38.700 člani. Če bi subvencija ostala na tej ravni, bi morala država v ta namen zagotoviti 11,6 milijona evrov. Rezer- viranih pa je samo 6,4 milijona evrov, s tem da je od tega treba odšteti še 0,6 milijona evrov, ki jih je država druži- nam dolžna še iz lanskega leta. Teh 5,8 milijona evrov pa bi bilo dovolj, če bi subvencijo znižali na 150 evrov na družinskega člana. Stano- vanjski sklad se je s problemom zara- di premajhnih sredstev že srečal. Tako je vlada že lani razmišljala o znižanju subvencije na 250 evrov, na koncu leta pa se jim je celo zgodilo, da je zmanj- kalo denarja za vse družine, ki so jim odobrili vlogo. Preloženo za dodatni razmislek O predlogu razpolovitve subvencije bi morala vlada razpravljati včeraj, a je odbor vlade za gospodarstvo minu- li torek odločanje preložil za vsaj en teden. V ponedeljek naj bi se ministr- stvo za okolje, ministrstvo za finance in ministrstvo za razvoj pogovorili, kako naprej. Po naših informacijah že- lijo še enkrat preučiti problem, pregle- dati, ali tako znižana subvencija sploh pomeni kakšno pomoč za mlade dru- žine, in preučiti, ali ni morda na voljo kakšen drug inštrument, s katerim bi lahko pomagali mladim družinam. V nobenem ministrstvu se za zdaj še ne nagibajo k neki končni možno- sti. Med drugim naj bi bila v igri tudi možnost, da bi bile subvencija na voljo samo še letos, potem pa bi upo- rabili kakšne drugačne spodbude. Kot na pladnju pa se poleg znižanja ponuja tudi možnost, da bi preprosto dvignili cenzus, ki ga mora družina do- segati, da sploh dobi to subvencijo. Te možnosti nam včeraj sicer niso hoteli potrditi. Iz različnih virov smo dobili Načrtovano varčevanje pri subvencijah za nakup stanovanja Sedanje stanje: Prihranek v proračunu: 5,2 milijona evrov Predlagane spremembe: 3 0 0 evrov na družinskega člana 11.000 mladih družin* 11,6 milijona evrov iz proračuna 150 evrov na družinskega člana 11.000 mladih družin* 5,8 milijona evrov iz proračuna ocena države le informacije, da so za zdaj v igri vse možnosti. Če pa omenjeni trije minis- tri ne bodo našli kakšne druge možno- sti, bo vladni odbor za gospodarstvo v torek predlog obravnaval še enkrat in ga najverjetneje sprejel. Potem bi o tem vlada odločala prihodnji četrtek. Koalicijska pogodba med SD, Zares, Desus in LDS sicer omenja, da je stano- vanjska politika "izjemnega pomena za dobro vodenje družinske politike", vendar bolj kot subvencije za nakup novih stanovanj omenja "sklad pre- hodnih najemnih stanovanj po zgle- du Švedske". Bolj konkretno pa samo: "Mladi bi glede na število otrok preha- jali iz enosobnih v večsobna stanova- nja, pri čemer bi se fond vedno znova obnavljal." Poleg tega koalicijska pogod- ba omenja še subvencioniranje tržnih najemnin in pozavarovanje stanovanj- skih kreditov za mlade, ki so zaposle- ni za določen čas. To pozavarovanje bi izvajal Stanovanjski sklad. "Mladi smo izdani" Država bi z omenjenim ukrepom pri- hranila 5,8 milijona evrov. Kaj pa to na drugi strani pomeni za prizadete druži- ne in njihovo družinsko proračunsko si- tuacijo? "Subvencije so zelo dobrodošle za mlade družine, ki skrbijo za natalite- to v Sloveniji in so vse svoje prihranke dale v reševanje stanovanjske proble- matike," nam je zaupal Aleš Jurič, oče dveh dvoletnih otrok iz Ljubljane, ki je prvo leto prejemnik subvencije. Ker so štiričlanska družina, dobijo na letni ravni 1200 evrov. "Ti viri dohodka od države in obljuba za osem let so zelo dobrodošli, ker nam bodo omogočili nakup pohištva. Vsi vemo, da ob naku- pu stanovanja zelo težko istočasno še opremiš stanovanje," pravi Jurič. Prepolovitev subvencije je zanj nedopustna, saj iz političnih in go- spodarskih logov nenehno prihajajo informacije, češ, pomagajmo mladim družinam, po drugi strani pa je real- nost drugačna. "Mladi smo na ta način izdani," je razočaran Jurič, "po eni stra- ni smo nemočni, ker nimamo škarij in platna, da bi soodločali v politiki, po drugi strani pa znižanje subvencij nika- kor ni pravi vzvod za reševanje trenut- ne gospodarske situacije v državi." "S subvencijo bi uredil otroško sobo" Napovedano znižanje subvencije bi Ju- ričevo družino prizadelo za 600 evrov na leto, v sedmih naslednjih letih, koli- kor so še upravičeni do subvencije, pa bi načrtovani družinski proračun skle- stilo za 4200 evrov. "Subvencije smo dali v načrt za družinski proračun v na- slednjih letih, zato še vedno upamo, da bo znesek ostal pri 300 evrih na člana Aleš Jurič (Robert Balen) družine letno," še ostaja optimističen Jurič. "Subvencije smo seveda zelo ve- seli, saj vsak dodaten denar še kako prav pride," je državi za subvencijo hvaležen Igo-r Kne-z iz Kamnika. Nje- gova tričlanska družina prejema 900 evrov letne subvencije, enako kot Jurič pa se je nadejal še nadaljnjih sedem let. "Prepolovitev na 450 evrov je bistveno manj in s tem si bomo težko pomaga- li," dodaja Knez. V sedmih letih bi bila njegova družina ob napovedanem vladnem varčevanju ob 3150 evrov. Knezovi so želeli s subvencijo obnovi- ti in opremiti otroško sobo, v primeru prepolovitve subvencije bo ta projekt zanje težje izvedljiv, saj bodo mora- li poiskati druge vire financiranja za obnovo sobe za njihovega dojenčka. Koliko nas stane zunanja politika? Zunanjepo-litična dejavno-st predsednika države znašao-ko-lipo-l milijo-na evro-v, kar je več, ko-t ima v ta namen na razpo-lago- 90 po-slancev državnega zbo-ra. Delo-vanje zunanjega ministrstva stane državo- 73,065.869 evro-v UROŠ ESIH Ker je Slovenija samostojna in suve- rena članica mednarodne skupnosti, mora imeti stike in biti zastopana pri tretjih državah in številnih med- narodnih organizacijah. Vprašanje, ki se odpira ob gospodarski krizi, je, kako obsežno diplomatsko-konzular- no mrežo si lahko Slovenija privošči. Je trenutna mreža 42 veleposlaništev, 7 stalnih predstavništev, 6 generalnih konzulatov in dveh konzulatov za Slo- venijo optimalna? Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) sta se oblikovali dve struji, prva se zavzema za ohrani- tev obstoječe mreže, druga se nagiba k njenemu krčenju. Slovenski diploma- ciji pa se z aprilskim rebalansom pro- računa obeta desetodstotno krčenje sredstev. Skupni stroški delovanja diplomat- sko-konzularne mreže so lani znašali natančno 42,541.007 evrov, celoten proračun MZZ pa je znašal 73,065.869 evrov. Desetodstotno krčenje sredstev za ministrstvo, ki naj bi ga po naših virih podpiral tudi premier Bo-rut Paho-r, pomeni dobrih sedem milijo- nov evrov manj za slovensko diploma- cijo. Zunanji minister Samue-l Žbo-gar pravi, da na ministrstvu nimajo od kje vzeti denarja, napovedano krčenje pro- računa pa bi lahko ogrozilo slovenske nacionalne interese. Za ilustracijo, delovanje veleposla- ništva stane od 300 tisoč do 500 tisoč evrov. Da bi privarčevali sedem mili- jonov evrov, kolikor naj bi jih z reba- lansom proračuna izgubil, bi morali na MZZ zapreti okoli 14 veleposlaniš- tev. Vročo politično razpravo o tem, katera slovenska veleposlaništva bi se lahko zaprla, lahko pričakujemo od sredine naslednjega meseca, ko se bo vlada spoprijela z rebalansom pro- računa. Poleg MZZ imajo vlogo uradnega predstavljanja države navzven tudi predsednik republike, predsednik vlade in državni zbor. Slednji sode- luje s predstavniškimi telesi drugih držav, z mednarodnimi parlamentar- nimi institucijami, mednarodnimi organizacijami, organizacijami sloven- skih narodnih manjšin in organizaci- jami slovenskih izseljencev. Za svojo mednarodno dejavnost so poslanci v zadnjih petih letih porabili povpreč- no več kot 500 tisoč evrov, v zadnjih dveh letih pa zaradi varčevanja manj. Predlani 367 tisoč, lani pa 427 tisoč evrov. Posebne postavke, v kateri bi bila zajeta zunanjepolitična aktivnost v proračunu Urada predsednika repub- like (UPR), ni. Zato je težje natančno določiti, kaj spada pod zunanjepoli- tične aktivnosti predsednika države Dani-la Türka. Iz UPR so nam sporoči- li, da je poraba, ki vključuje službene poti v tujino in aktivnosti, povezane s sprejemi predstavnikov tujih držav pri nas, v preteklih letih v povprečju obsegala približno 15 odstotkov skup- ne porabe proračunskih sredstev, na- menjenih UPR. Lani je celotna poraba UPR znašala 3,143.564 evrov, iz česar lahko izračunamo, da je predsednik Türk za svojo zunanjepolitično aktiv- nost porabil nekaj manj kot pol mili- jona evrov. Povedano z drugimi besedami, predsednik države porabi za zuna- njepolitično aktivnost približno toli- ko kot Slovenijo na letni ravni stane delovanje večjega slovenskega vele- poslaništva. Hkrati pa predsednik republike v ta namen porabi več kot devetdeset poslancev državnega zbora. Sicer pa so službene poti treh predsednikov, države, državnega zbora in vlade, v zadnjih dveh letih davkoplačevalce stale okoli 750.000 evrov. Za vse tri pa velja, da je bilo naj- dražje lansko leto, ko so stroški poti presegli pol milijona evrov.