URN_NBN_SI_DOC-CS72H9LL

petek, 1. aprila 201 v ŽARI: Gospodarstvo okreva, lahko bi hitreje Vladni semafor še vedno utripa v podobnih barvah kot lani. (STA) Na kratko iz vlade Združitev policijskih uprav Z vladnim odlokom se tri manjše policijske uprave združujejo z večjimi, krška uprava z novomeško, slovenjgraška s celjsko, območje postojnske pa delno z ljubljansko, delno s koprsko policijsko upravo. Z zmanjšanjem uprav z enajst na osem se po prepričanju vlade in resornega ministrstva varnost v državi ne bo zmanjšala. Odpuščanj ne bo, pač pa so načrtovane prerazporeditve iz upravne- ga v operativni del policije. Patri-a: Mi-ni-stri- še razmi-šljajo- Vlada ni odločala o besedilu tožbe za ničnost pogodbe s Patrio, ministri bodo še premislili in se na podlagi utemeljitve pravobranilstva odločili, ali bodo šli v tožbo ali ne, je dejal premier Boru-t Pahor. "Če bo utemeljitev pravobranil- stva trdna in prepričljiva, verjetnost, da uspemo, pa velika, se bomo odločili za tožbo," pravi Pahor. "Če verjetnost ne bo dovolj visoka, se za to ne bomo odloči- li, ker bi bile odškodninske tožbe na plečih davkoplačevalcev." STA in idrijski rudnik Ministrica za kulturo Majda Ši-rca je predstavila predlog zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Po dvajsetih letih njenega obstoja bodo v zakon vnesli nekaj evropske prakse. STA ostaja agencija, gospodarska družba, vlada vanjo ne bo več kadrovala, saj bo nadzorni svet prevzel vlogo vlade. Ministrica je napove- dala ustanovitev javnega zavoda, ki bo ohranjal dragoceno kulturno dediščino idrijskega rudnika, ko bo ta dokončno saniran in zaprt. Prihodnje leto naj bi se odločalo tudi o uvrstitvi rudnika na Unescov seznam kulturne dediščine. (ic) ODMEV VASJA JAGER "Smrdi, smrdi, kako smrdi!" Po letih nabiranja umazanije znotraj največje slovenske banke smradu ni več mogoče zadržati; širi se celo preko meja naše lepe evropske države. Divja balkanska plemena, ki po slovenski klasifikaciji ne poznajo še niti kolesa in monoteizma, se ob vseh aferah NLB osupla sprašujejo, kako so lahko takšne poslovne prakse ustaljene v državi, ki se usti, da pripada zahodnemu civilizacijskemu krogu. Ob zadnjih blamažah naše največje banke se lahko vprašamo, ali ni njena osrednja družbena vloga le potrjevanje dominacije kapitalskih elit, na zunanjepolitičnem področju pa financiranje slovenske finančne "rekonkvi- ste" Balkana. Tako je NLB zapirala pipico malim podjetnikom in "navad- nim" državljanom, precej bolj velikodušna pa je bila pri financiranju tajkunskih prevzemov in pustolovščin slovenskih poslovnih piratov (vključno s Cerkvijo) na Balkanu. Gre za institucijo v rokah bogatih in močnih, ki preko nje s skupnim denarjem ohranjajo uveljavljena razmerja; za koga gre, pokaže že bežen pregled imen, ki v banki na bolj ali manj izpostavljenih položajih vedrijo že desetletja. Zaradi tega je poslanstvo NLB, sedaj ključnega elementa slovenske monetarne suverenosti, predvsem politično in ne družbeno koristno. Zato bo zanimivo videti, kako daleč bodo pri preiskovanju afere Agroživ prišli naši kriminalisti; kdo ve, ob koga bi lahko trčili, če bi dovolj vztrajno raziskovali poti denarja. In tudi zato ne bodo v NLB spustili tujcev, ki bi izvedli deratizacijo, pač pa nam bodo mazali oči z nacionalnim interesom. Do sedaj razkriti primeri tezo o osrednji banki kot črnem fondu slovenskih elit potrjujejo, mehanizem, po katerem denar odteka, pa je preprost: potreben je samo papir. Nanj se nariše hišo, čim večja je, tem boljše, pod risbo pa se udari še žig firmice, ki prosi za denar. Temu se nato reče projekt in dobre vile v banki izvajalcu priskrbijo milijone, da ga lahko uresniči; kot jamstvo je dovolj že njegova beseda poštenjaka, če pa ima kje kakšno zaplato zemlje, ki jo lahko zastavi, toliko boljše. Nakar se del denarja izgubi pri morda ključnih slovenskih zunanjetrgovinskih partnerjih, kot sta Ciper in Liechtenstein, fenomenalni projekt zatem požre "recesija", še včeraj tako stabilno podjetje prosilca konča v stečaju, zastavljene parcele pa se namesto za najdišča nafte izkažejo za odlagališče jedrskih odpadkov. Seveda ne gre za model, ki bi ga rodila slovenska pamet, temveč za recept, ki je univerzalen v bančnem svetu. Ravno zato je toliko bolj ganljiva vnema, ki jo pri odobravanju in nato neizbežno tudi obrambi nasedlih investicij kažejo vsakokratni predsedniki uprav NLB; nimajo razloga, da ne bi verjeli svojim zaupnikom na bolj ali manj izpostavljenih položajih. Ali pač? Saj luknje v greznici, ki sedaj smrdi že do neba, vsake toliko zakrpamo davkoplačevalci, ki ne rišemo hišk na papir, temveč moramo za en stanovanjski kredit zastaviti ledvico in še pol možganov. Bela knjiga za zgodnejš učenje tujih jezikov Umar v spomladanski napovedi predvideva letos 2,2-odstotno rast (lani 1,2-odstotna), prihodnje leto pa 2,6-odstotno IVAN VIDIC Gospodarska rast naj bi bila v letoš- njem letu 2,2-odstotna, v prihodnjem pa 2,6-odstotna, so v vladnem uradu za makroekonomske analize in raz- voj (Umar) zapisali v spomladanski napovedi gospodarskih gibanj. Direk- tor urada Boštjan Vasle, kije skupaj s premierom Boru-tom Pahorjem pred- stavil napovedi, je opozoril, da so raz- mere v mednarodnem okolju nekaj slabše, in pri tem omenil rast svetov- nih cen surovin (predvsem nafte in hrane), ki lahko povzročijo kar nekaj podobnih šokov, kot jih poznamo iz bližnje preteklosti. Urad je v jesenski analizi upošteval ceno nafte pri 80 dolarjih za sod, zdaj je pri napovedih upošteval ceno 110 dolarjev, je bil natančen Vasle. Opozo- ril je tudi na spremenjene razmere na finančnih trgih, na višanje obrestnih mer in tihe napovedi ECB, da bi znala dvigniti temeljno obrestno mero. Go- spodarsko rast v letošnjem in prihod- njem letu naj bi še naprej spodbujal izvoz, vendar je izvozno gospodarstvo v času krize izgubilo nekaj konkurenč- nosti. Zasebna potrošnja bo zaradi še naprej slabih razmer na trgu dela in previdnostnega varčevanja prebival- stva komaj 0,7-odstotna, državna bo, kljub varčevanju, dosegla 0,8-odstot- no rast, investicije, ki so bile lani manj- še za sedem odstotkov, naj bi porasle letos za tri odstotke. Borut Pahor je dodal, da slovensko gospodarstvo okreva, lahko bi hitreje, če bi hitreje sprejemali nujne strukturne reforme, ki naj bi spodbudile konkurenčnost. Pahor je vnovič zagotovil, da se bo v prihodnjih tednih sestal s social- nimi partnerji, vodstvi opozicijskih strank in delom strokovne javnosti, da bi skupaj oblikovali potrebnih dvaj- set ukrepov na štirih področjih pakta za evro in tako določili "absolutne pri- oritete" za prihodnost. Na vprašanje, kaj bi za napovedi pomenilo, če bi ljudje na referendu- mih zavrnili tako zakon o malem delu kot pokojninsko reformo, je Vasle dejal, da bi se utegnili močno poslabšati pogoji za zadolževanje na finančnih trgih, Pahor pa je menil, da se bodo ljudje znašli v "vladni koži" in se bo izkazalo, ali bodo pokazali "enak pogum in enako odločenost, kot ju je pokazala vlada". Vlada je sprejela novelo zakona o javnem naročanju na vodnem, ener- getskem, transportnem področju ter področju poštnih storitev in podobno, kot v zakonu o javnem naročanju, ki ga je državni zbor že sprejel v začetku marca, spremenila definicijo podizva- jalca. Hčerinske in kapitalsko poveza- ne družbe izvajalca ne bodo več veljale za podizvajalca, je pojasnil minister za finance France Kri-žanič, neposredno plačilo izvajalca bo prejel naslednji po- dizvajalec. Novela onemogoča zavlače- vanje postopkov in povečuje možnosti vpogleda v ponudbe. Vlada pošilja v dr- žavni zbor za sprejem po skrajšanem postopku še dve noveli, ki ju je sprejela na zahtevo računskega sodišča, je dejal minister. V prvi gre za novelo zakona o vračanju vlaganj v javno telekomu- nikacijsko omrežje, v drugi pa za spre- membo zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno pre- moženje zaradi razveljavitve kazni. Predlagane spremembe se nanašajo na poslovanje Slovenske odškodnin- ske družbe (Sod). Tako bo vlada izpol- nila zahtevo računskega sodišča po transparentnosti, kadar Sod nastopa kot agent v imenu in na račun države. Sredstva Soda za poravnavo bodo na- domestili z novim virom, državnim proračunom. Sklenili bodo pogod- bo med državo in Sodom ter oprede- lili provizije in amortizacijski načrt odplačil, pojasnjuje Križanič. Premo- ženje, ki so ga prej prenesli na Sod (del- nice Telekoma Slovenije), bo vrnjeno državi. Tako se bo Sodovo premoženje uporabljalo le za obveznosti po predpi- sih o denacionalizaciji, kjer posluje v svojem imenu in za svoj račun. Križanič je dejal, da je dokapitali- zacija NLB v celoti uspešno končana, da se pomen države v banki krepi, in zatrdil, da delnice niso preplačane, saj bodo čez čas več vredne in bo država presežek lahko prodala z ustreznim donosom. "Kot največji lastnik smo poskrbeli, da se je zgodba dobro kon- čala," je dejal Križanič, ki je v imenu države v NLB vplačal 243 milijonov evrov. Zavrnil je tudi ugibanja, da bo banka prav kmalu, še letos, potrebova- la nov svež denar. "Regulator (Banka Slovenije) je zahteval dokapitalizacijo, določil je potrebni znesek in mi smo temu sledili," je dejal minister. Konec tretjega, šestega in osmega razreda osnovne šole strokovnjaki predlagajo preverjanje znanja z nacionalnim preizkusom FRANJA ŽIŠT Po dveh letih študij in mednarodnih primerjav je včeraj luč sveta ugleda- la bela knjiga o vzgoji in izobraževa- nju, ki bo v mesecu aprilu in maju v širši javni strokovni razpravi. V knjigi so strokovnjaki zapisali najpomemb- nejše naloge na področju šolstva v prihodnjih letih, ki jih bo po koncu javne obravnave moral sprejeti še dr- žavni zbor. In katere spremembe bodo krojile šolo v prihodnjih letih? 21 strokovnja- kov z različnih področij, ki je sodelo- valo v skupini za pripravo bele knjige, predlaga številčno ocenjevanje v tret- jem razredu, obvezen prvi tuji jezik v drugem razredu, kot izbirni pred- met pa bo ta na voljo že za prvošolč- ke. Učenje drugega tujega jezika naj ne bi bilo obvezno. Konec tretjega, še- stega in osmega razreda strokovnjaki predlagajo preverjanje znanja z nacio- nalnim preizkusom. Pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku v osmem in devetem razredu bi lahko pouk po- tekal v manjših skupinah, med rešit- vami pa ni več obveznega nivojskega pouka. Večino rešitev bele knjige so uskladili z novelo zakona o osnovni šoli, ki je v javni obravnavi, je poja- snil vodja nacionalne skupine za pri- pravo bele knjige Janez Krek. Z izdelkom so zadovoljni tudi v SVIZu, je povedal njihov glavni taj- nik in član nacionalne skupine za pri- pravo bele knjige Brani-mi-r Štru-kelj. Dodaja, da bo z vsebino bele knjige nadgrajeno tisto, kar v šolskem si- stemu že poznamo in se je izkazalo za dobro, nekatere neustreznosti pa bodo opustili. "V majhni državi pre- prosto ne bomo preživeli, če ne bomo govorili svetovnih jezikov, če se bomo želeli vključevati v mednarodno me- njavo dela in storitev", je ob spremem- bah učenja prvega in drugega tujega jezika dejal Štrukelj. Čeprav skuša ministrstvo avtono- mijo učiteljskega poklica urediti s po- sebnim zakonom o učiteljih, pa po Štrukljevem prepričanju tudi že bela knjiga krepi njihovo avtonomijo, su- verenost učitelja na strokovnem po- dročju, podobno kot je to urejeno pri zdravnikih. Bo celjsko višje sodišče ukrepalo proti sodniku Škobernetu? Dokončna poročila o službenem nadzoru nad delom tre- nutno suspendiranega celjskega okrožnega sodnika Mi-lka Škoberneta, ki je osumljen jemanja podkupnine v sodniš- ki halji, so spisana, pravijo na višjem sodišču, a zdaj se jih preučuje pred odločitvijo, ali bodo nujni nadaljnji ukrepi proti sodniku, če se pokažejo "kakšne nepravilnosti oziro- ma odstopanja", kakor pravi predsednica celjskega višjega so- dišča Zinka Strašek, ki je v vlogi, da ukrepa, če je treba. Višji sodniki so imeli pod lupo Škobernetovo delo od leta 2008 do 2010, posebno pozorni so bili na odločitve v zvezi s pripori, ker je priporna tudi zadeva, ki je nad Škoberneta pripeljala sum podkupljivosti. Sodnik je bil na zahtevo tožilstva zaradi zavarovanja dokazov in nevarnosti vplivanja na priče vmes tudi priprt, no, vrhovno sodišče je odločilo, da nezakonito, ker mu imunitete pravi čas ni odpravil državni zbor v celo- ti, temveč le mandatno-volilna komisija. (va, gp) izdaja Časopisno-založniško podjetje V E Č ER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče iSSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeval, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/2353 331,02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasno trženje 01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/535 14 14 Tiskano 44.700 izvodov. Cenaizvcdaoci ponedeljka do petka je1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za marec 2011 znaša 31,16 EUR, za upokojence inštudente 27,88 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku PošteSlovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagizakonao davku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnika o izvajanju zakonao davku na dodanovrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, zakatereseobračunava davek nadodanovrednost po stopnji 8,5%. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcijski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.