URN_NBN_SI_DOC-CSYQ7EY3

knjižničarji ne znajo u p orab ljati, ali pa celo zanje ne vodo. Zato v in ­ form acijo naslednje vrstice. I-eta 1951 se je L eksikografski za­ vod odločil, da bo prip rav il in iz­ dal retrospektivno bibliografijo važ­ nejših člankov in književnih del, ki so bili objavljeni v jugoslovanskem periodičnem tisku in zbornikih (al- manahiih. koledarjih in podobno). Z ajela naj bi čas od konca XVIII. stoletja do osvoboditve 1945. upo­ števala pa poleg tiska, ki je izšel na ozem lju d anašnje Jugoslavije v k a ­ kršnem koli jeziku (tudi v nem šči­ ni. italijanščini itd.), tudi tisk, ki je izšel v tujini v katerem izm ed ju ­ goslovanskih jezikov (n. pr. izse­ ljenski tisk). R azum ljivo, d a je tako obsežna zamisel zahtevala dognano organi­ zacijo dela in točen načrt. P red­ vsem je bil potreben seznam p u b li­ kacij, ki bi prišle v poštev za po­ pis. D el tega gradiva je izdal zavod 1955 v posebni knjigi »Grada za bibliografiji! iugoslavenske periodi­ ke«, ki je izšla kot drugi zvezek Analov L eksikografskega zavoda. Tu so v abecednem redu navedeni vsi listi, ki jih je dotlej imel zavod v razvidu. Podatki so vzeti iz ob­ vestil raznih jugoslovanskih knjiž­ nic (vsega 762). Poleg naslova je naveden še k raj iz h aja n ja in letnica prvega ohranjenega letnika ter knjižnica, v kateri se list hrani v najbolj popolnem obsegu (večinoma so navedene tu d i signature). V po­ sebnem poglavju sledi partizanski tisk. D aši im a »Grada« nekatere pom anjkljivosti in netočnosti, je lahko vseeno med osnovnimi pom a­ gali v naših knjižnicah, posebno ker n av aja tudi hranilišča. G lavno redakcijo bm iiografije je prevzel dr. M ate Ujevič, pom aga pa mu cel redakcijski štab. Poleg glavnega centra v Zagrebu sta bila ustanovljena še dva m očna (v L jub­ ljani in Beogradu) ter več m anjših (Dubrovnik, Novi Sad, Pulj, Reka, Sarajevo, Skoplje, Split, Subotica, Zadar). L jubljanski center vodi prof. Janez Logar. Delo je bilo za­ stavljeno po enotnih principih, ki so bili razloženi v tiskanih navo­ dilih. Težava je bila s popisovalci, kor ni bilo na razpolago dovolj b i­ bliografov in jih je bilo treb a šele priučiti. Jasno je. da se ta »učna doba« odraža tudi v bibliografiji, čeprav je pred natisom skoraj vse gradivo znova preverjeno in zelo dopolnjeno. U poštevati je tudi tre­ ba, da je bil n. pr. v L ju bljani glav­ ni popis zaključen šele konec 1957. leta — torej po izidu prv ih dveh knjig — in d a se po m alem še vedno dopolnjuje. Samo ljubljanski center je obdelal tudi pom em bnejše d ija­ ške rokopisne liste, ker pa so bili popisani v zim i 1958/59, so upo­ števani šele v peti knjigi. G radivo, ki izh aja sedaj v k n ji­ gah, sega samo do aprila 194-1. Vse, k ar je izšlo med okupacijo, bo ob­ delano v zadnjih knjigah. T edaj bo­ do tudi objavljeni popravki in vse. k a r bo dotlej iz raznih vzrokov iz­ padlo. K oristno bi bilo. da vsi, ki nalete na k akršne koli n apake in pom anjkljivosti, svoje popravke jav ljajo ljubljanskem u centru ali študijskim knjižnicam , da bodo ob potrebi n a razpolago. P rva stroka, ki je izšla v knjigi, je N auka o književnosti. Razdelje­ na je na 6 skupin: 1. K njiževnost splošno, literarn a teorija in prim er­ jaln a književnost (I. knjiga. 4171 enot); 2. Zgodovina jugoslovanskih književnosti (I. in II. knjiga, 51862 enot); 3. Zgodovina tu jih književ­ nosti (III. knjiga, 23770 enot, re­ d ak to r prof. Ivo H orvat); 4. L ite­ ra rn e periodične p ublikacije (IV. knjiga, >325 enot); 5. Zgodovina ljudske književnosti (IV. knjiga, 4088 enot); 6. L iterarna d ruštva (IV. knjiga. 1471 enot). B ibliografski popis je zelo izčr­ pen: avtor, naslov in podnaslov članka ter naslov, letnik, letnica, številka in stran publikacije, kjer je članek objavljen, oznaka pisave, če ni latinica, in še psevdonim , s katerim se je m orda avtor podpisal.