URN_NBN_SI_DOC-CT0LSFZP

14 Sodelovali so tudi predavatelji iz Gimnazije Jurija Vege Idrija, Čipkarske šole Idrija, Društva Ljudmila ter podjetij Digitalizacija, d. o. o., MFC.2, d. o. o. in Xlab, d. o. o. Težnja po tesnejšem interdisciplinarnem sodelovanju pa se odraža tudi v pričujoči tematski številki, v kateri smo objavili tako znanstvene kot tudi druge prispevke s kongresa. Zbrali in uredili smo jih v okviru revije Knjižnica, da bi vsem knjižničarjem, arhivistom, muzejskim delavcem in drugim posredovali nove ideje, primere dobre prakse in teoretična izhodišča, ki so bili predstavljeni na kongresu, ter tako ohranili znanje za prihodnost. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki so si vzeli čas in svoje prispevke na novo pripravili in uskladili z zahtevami znanstvene in strokovne revije Knjižnica. Zbrani prispevki povezujejo delovna in teoretična spoznanja z različnih delovnih po- dročij, ki so bila na kongresu razdeljena v pet sklopov. Enaki shemi sledi tudi razvrstitev prispevkov v nadaljevanju. Najprej so podani prispevki o načrtovanju digitalizacije na institucionalni in medinstitucionalni ravni. Sledijo prispevki o postopkih digitalizacije ter gradnji digitalnih zbirk in registrov. Dalje so zbrani prispevki, ki obravnavajo orodja za opis in dostop do digitaliziranih vsebin. V zadnjem delu tematske številke pa so prispevki, ki so namenjeni inovativnim prikazom digitaliziranih objektov na spletu. Slovenski del prispevkov smo nadgradili tudi z dodatnim prispevkom tujih avtorjev, ki je namenjen posebnemu načinu digitalizacije z uporabo infrardeče kamere za izvedbo posebnih raziskav na primarnem gradivu. Prvi prispevek avtorjev Anje Frkovič in mag. Aleša Klemna predstavlja projektno delo za digitalizacijo gradiva v Mestni knjižnici Ljubljana. V prispevku ugotavljata, da je digitalizirano domoznansko gradivo izrednega pomena za lokalno prebivalstvo, ker »ponuja izvrsten vir za raziskovanje lokalnega okolja in njegovega delovanja«, s čimer »pripomore k večji prepoznavnosti lokalnega okolja zunaj njegovih meja«. Hkrati avtorja opozarjata na problematiko avtorskih in sorodnih pravic, ki še vedno ostajajo družbeno-pravno neurejene. Da z digitalizacijo postajajo zbirke dostopnejše in se promovirajo ter ohranjajo, ugo- tavlja tudi mag. Nina Hriberšek Vuk v prispevku o načrtovanju projektov digitalizacije v Mariborski knjižnici. Poleg tega so projekti v mariborski regiji ena od oblik medinsti- tucionalnega sodelovanja na njihovem območju. Prispevek mag. Tatjane Hajtnik pa govori o digitalizaciji arhivskega gradiva, prevzemanju arhivskega gradiva v izvorno elektronski obliki, razvoju in vzpostavitvi slovenskega javnega elektronskega arhiva ter drugih dejavnostih Arhiva RS, ki so vezane na e-hrambo in arhiviranje. Ker Arhiv RS skrbi za nacionalno arhivsko kulturno dediščino, je bistven del razvoja arhivske stroke I. Vodopivec: Thematic Issue Editorial , 13-16 Library, 56 (2012) 3