URN_NBN_SI_DOC-CT0LSFZP

15 tudi nadgradnja delovanja arhiva za ohranjanje zapisanih besed, ne glede na njihov nosilec ali medij. Poglavje o postopkih digitalizacije začenja prispevek mag. Klemna Možine, doc. dr. Sta- nislava Pračka in dr. Vere Rutar, ki poudarja pomembnost papirja v današnji digitalni dobi in opozarja na odprta vprašanja v zvezi s tem. Sledi študija digitalizacije večjih formatov na prosojnem papirju mag. Neže Čebron Lipovec in Vladimirja Drobnjaka na primeru gradiva arhitekta Eda Mihevca. Mag. Mirjam Gnezda Bogataj in Tedy Grbec pa sta v prispevku, ki sledi, predstavila digitalizacijo katalogov s čipkami in vzorcev za klekljanje, ki jih hranijo v Mestnem muzeju Idrija in Čipkarski šoli Idrija. O poseb- nih postopkih digitalizacije govorita tudi prispevka v nadaljevanju, in sicer prispevek o 3D digitalizaciji na primeru vaške situle, ki ga je pripravil Gregor Vidmar, ter prispevek tujih avtorjev 2 o novih načinih in napravah za odkrivanje ter zapisovanje in shranjeva- nje vodnih znakov na papirju, ki pri starejšem gradivu (blokovne knjige, inkunabule, zgodnji tiski …) služijo za datiranje ter določanje provenienc. Njihovo delo je znan- stveni in strokovni javnosti dosegljivo prek spletne digitalne zbirke bavarske deželne knjižnice. 3 Jon Grobovšek je predstavil kompleksne postopke dokumentiranja kulturne dediščine, ki je sestavljeno iz pridobivanja in hranjenja dokumentacije. Hranjenje dokumentacije je pomemben del današnje gradnje (digitalnih) zbirk in registrov. Med zanimivejšimi specializiranimi registri je tudi register Neznanih rokopisov slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja, o katerem so pisali dr. Matija Ogrin, Jan Jona Javoršek in dr. Tomaž Erjavec. Register služi kot repozitorij, digitalna knjižnica in raziskovalno okolje. Poseben register oz. zbirko sestavljajo tudi Digitalne inventarne knjige entomoloških študijskih zbirk in Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so jih predstavili dr. Tomi Trilar, dr. Ignac Sivec in Mojmir Štangelj. V četrtem poglavju sledijo prispevki o orodjih za opis in dostop do digitaliziranih vsebin. Dr. Vlasta Vodeb je predstavila georazčlenjevanje metapodatkovnega opisa kulturne dediščine pri nas in v Evropi, s katerim je omogočeno samodejno določanje prostorskih koordinat iz opisnih podatkov kulturne dediščine. Jezikovne vire starejše slovenščine je z jezikovnotehnološkega vidika opisal dr. Tomaž Erjavec. Prispevek se navezuje na format TEI, ki ga obravnava tudi že zgoraj omenjeni prispevek o registru Neznanih rokopisov slovenskega slovstva. iKnjigo kot sredstvo za distribucijo avtorskih 2  Avtorji prispevka: dr. Bettina Wagner in dr. Markus Brantl iz Bayerische Staatsbibliothek v Münchnu ter Peter Meinlschmidt iz Wilhelm-Klauditz-Instituta v Braunschweigu. Drugi sodelujoči avtorji: Volker Märgner, dr. Rahel Bacher in dr. Irmhild Schäfer. 3  Glej http://www.bayerische-landesbibliothek-online.de/xylographa I. Vodopivec: Nagovor k tematski številki , 13-16 Knjižnica, 56 (2012) 3