URN_NBN_SI_DOC-CT0LSFZP

16 del in hiter in preprost dostop do digitalnih večmedijskih vsebin pa je predstavil dr. Benjamin Štular. Poleg promocije kulturne dediščine lahko digitalne vsebine prispevajo tudi k virtu- alnemu turizmu (angl. armchair tourism) in hkrati delujejo izobraževalno. Posamezni objekti kulturne dediščine so v digitalnem okolju lahko natančneje opisani in doku- mentirani, o čemer je več napisanega v prispevku o večrazsežnostnih prikazih naravne in kulturne dediščine v projektu DEDI II, pri katerem so sodelovale številne institucije in posamezniki. 4 Podobna nota pa prežema tudi prispevek o virtualnih razstavah v Na- rodni in univerzitetni knjižnici, ki so ga napisale mag. Irena Eiselt, Helena Janežič in Mojca Šavnik. Prispevek avtorjev Miha Špička in Gregorja Ilaša predstavlja raznovrstno in bogato zbirko Slovenskega etnografskega muzeja na spletu. Cilj predstavitev zbirk na spletu je bila popularizacija kulturne dediščine. Podoben motiv je vodil tudi razmi- šljanje o digitalnih vsebinah v okviru razstave Novo mesto 1848–1918 v Dolenjskem muzeju Novo mesto pod vodstvom Majde Pungerčar. V upanju, da bodo prispevki z letošnjega kongresa spodbudili nove zamisli in razisko- valne ideje, ki bodo temelj ponovnega srečanja, vas vabim k prijetnemu branju! Ines Vodopivec Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: ines.vodopivec@nuk.uni-lj.si 4  Avtorji prispevka: Dalibor Radovan in Blaž Kovačič z Geodetskega inštituta Slovenije, Renata Šolar, Ines Vodopivec in Irena Eiselt iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Daniel Vladušič iz XLAB-a, d. o. o., Mateja Šmid Hribar z Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU in Boris Horvat z Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko. I. Vodopivec: Thematic Issue Editorial , 13-16 Library, 56 (2012) 3