URN_NBN_SI_DOC-DAHYV2J2

DANES Matija Stepišnik Velika depresija I Aktualna politična in gospodar- sko-socialna geografija Evrope je vse bolj dramatična in nepredvi- dljiva. Politična kriza trese več držav, saj so zelo nestabilne gospodarske razmere in finančni trgi, s tem pa se zaostrujejo tudi socialne razmere. Potem ko je portugalska vlada pod Josejem Socratesem padla marca, jo je že nadomestila desnosredinska Coelhova. Avgusta je odstopila vlada na Cipru, zaradi notranjepo- litičnih napetosti na predčasnih volitvah ne bo več kandidiral španski premier Zapatero, v vse večji krizi je tudi vlada Angele Merkel. Sprememba na oblasti se je zgodila na Danskem, kjer so po desetih letih nacionalistov na oblast prišli socialdemokrati. Je pa zaupnico, vezano na sveženj varče- valnih ukrepov, nedavno dobil italijanski premier Berlusconi. Da še zdaleč ni edini med "padlimi (za reforme)", je za Pahorja kaj slaba tolažba. V torek je še njega dohitela notranjepoli- tična realnost, izguba politične podpore in javne legitimnosti ter zaupanja, kar je v svoji izpričani zagrizeni borbenosti in volji zanikal. Zdaj je na vrsti narod. Da dojame! Globalno in lokalno determinirana realnost, o kateri je marsikdaj trezno in pravilno govoril Pahor, a ga nihče ni več slišal, bo morala "ujeti" vse ljudi, ki še niso dojeli, da status quo ni več vzdržen model, kaj šele razvoj- ni koncept. So menjave oblasti res najboljši protikrizni ukrep? Lahko so le prvi korak. Pustimo utvare: če ne bo tega (samo)zavedanja in (samo)refleksije, ne bodo ne volitve - sploh če ne bo novih igralcev in idej - ne nov mandatar prinesli premika iz gospodarsko- političnega lera in mentalitetnega defetizma. In med prvimi koraki bo potrebna streznitev, kako resna je situacija, četudi je lider opozicije med poslednjim govorom padlega šefa vlade še veselo tvital, da se počuti kot v Bagdadu. Slovenska družba nemudoma potrebuje temeljne dogovore, katera ključna področja mora reformirati, da bo preživela in zagotovila razvoj. Kdor bi na svet še rad gledal z rožnatimi očali, naj prebere vplivnega, a črnogledega ekonomista Nouriela Roubinija. Svetu in Evropi grozi "velika depresija II", sploh če bi kriza evroobmočja ušla nadzoru in bi vodila v globalni finančni zlom. Več kot mimogrede velja omeniti, da je "velika depresija I" privedla do trgovinskih in valutnih vojn, povečanja dolgov, revščine, socialne in politične nestabilnosti. Vzpon avtoritarnih režimov in 2. svetovno vojno je zgodovina natančno popisala. Odhajajoča vlada ne bo mogla več izvajati večjih projektov in drugih pomembnih stvari. Skratka, delalo bo kot doslej! LEVO SPODAJ Politična kriza: iskanje izgubljenega razvojnega koncepta N a katerih glavnih področjih bo t r e ba skleniti konsenz ali g l o b o ko v sebi pristati na n o vo " d r u ž b e no p o g o d b o" in ji slediti ne glede na ideološko ali kakršnokoli d r u go o b r e m e n j e n o s t? Deveta slovenska vlada je padla in Slovenija je v novih vrtljajih poli- tične krize. Ta se je poglabljala z na- raščajočo gospodarsko, finančno in socialno negotovostjo. Se bo iz tega res začela izvijati z zamenjavo obla- sti? V Sloveniji se je standard po osa- mosvojitvi 1991. vseskozi dvigoval. Ljudje so živeli bolje, privoščili so si lahko več. V obdobje krize je država šla nepripravljena, brez politične elite, ki bi predvidela hude posledice padca sveta s tečajev. Razvojni koncept se je izkazal za izpetega, nedelujočega - na spremembe, reforme, predvsem pa na zahteve za odrekanja nekaterim pravi- cam, ugodnostim in privilegijem so se ljudje odzvali z odporom. Tudi večina opozicijske politike. Reforme so padale na referendu- mih. Najprej se morajo odrekati tisti na vrhu, a tudi pri drugih je treba utr- diti prepričanje, da so spremembe potrebne in je nujno oblikovati novo razvojno soglasje. Za spopad "z novo kruto realnostjo", ki jo narekujejo tudi mednarodno gospodarsko okolje in fi- nančni trgi, od katerih je Slovenija od- visna, se bo morala reformirati država z institucijami vred. A za temeljne spremembe "družbene pogodbe" o skupnem bivanju bo treba spremeniti miselnost in nekatera prepričanja, glo- boko zakoreninjena v družbi. 1. Pokojninski sistem Zaradi demografske slike Evrope je vedno več generacijskih konfliktov, predvsem pa se pokojninske blagajne nezadržno praznijo. In projekt, ki je med ljudmi morda najbolj zamajal zaupanje v Pahorjevo vlado, je bila padla pokoj- ninska reforma, kislo jabolko, ki ga je po padcu na referendumu zdaj že nekdanja oblast prepustila svojim naslednikom. Zrušili so jo sindikati in del opozicije z Janezom Janšo na čelu. Že zdaj nas po- kojnine na leto stanejo 1,4 milijarde evrov, da bo treba nekaj storiti, je Slove- nijo opozoril tudi klub razvitih držav OECD. Ob trenutnih demografskih tren- dih naj bi obstoječa pokojninska blagaj- na vzdržala le še do leta 2025. Istega leta naj bi delež Evropejcev, starejših nad 65 let, dosegel 20 odstot- kov vsega prebivalstva, zato se z iska- njem vzdržnih pokojninskih sistemov ubadajo skorajda vse evropske države, pri čemer se tudi najrazvitejše (na primer Nemčija) odločajo za dvig praga za upokojitev delavcev. Sindikati, ki se upirajo takšnim ukrepom, opozarjajo, da je mogoče denar za pokojnine dobiti tudi iz drugih virov, na primer z izloči- tvijo nekaterih transferjev iz pokojnin- ske blagajne, bolj restriktivno politiko pri državnih pokojninah in predvsem z reformo trga dela, ki bi omogočala hitrejši vstop mladih v zaposlitveno razmerje in daljšo delovno aktivnost z izboljšanjem delovnih razmer. Po- govori o pokojninski reformi bodo ne- dvomno najbolj usodno zaznamovali začetek prihodnje vlade. 2. Javni sektor Prihodnjo vladajočo strukturo čakata korenita reorganizacija javnega sek- torja pa tudi reforma plačnega siste- ma. Že zdaj namreč državni proračun za plače 160.000 javnih uslužbencev odšteje skoraj štiri milijarde evrov na leto. In pri tem bo treba poseči v kvan- titativni in tudi kvalitativni vidik jav- nega sektorja ter se učinkovito in brez trgovanja "spopasti" s sindikati, ki so doslej uspešno branili javne uslužben- ce pred korenitejšimi posegi. Odločno se bo treba spopasti z od- pravo številnih plačnih anomalij, ki jih je povzročila plačna reforma Jan- Sloveniji je težje šlo s a m o po o s a m o s v o j i t v i: p r i m e r j a va g o s p o d a r s ke rasti v pokriznih letih ševe vlade - paradoksalno pri tem je, da se bo, če se bodo uresničile javno- mnenjske napovedi o zmagi SDS na prihodnjih volitvah, z reformo po- novno spopadla prav vlada pod Jan- ševim vodstvom. Pri tem bo nadvse pomembno omejiti apetite nekate- rih poklicnih skupin, ki jim je vselej uspelo izsiliti plačne privilegije, hkrati pa dobiti učinkovit javni sektor, ki bo izpolnjeval svoje temeljno poslanstvo - hitro, učinkovito in kvalitetno opra- vljanje storitev za državljane, brez po- stavljanja številnih birokratskih ovir. Najti je treba formulo za primerne na- grade javnih uslužbencev, ki svoje delo tako tudi opravljajo, in sankcije, tudi z odpovedjo delovnega razmerja, za tiste, ki tega ne počnejo. 3. Državno premoženje Si lahko davkoplačevalci sploh pri- voščijo državna podjetja? Slovenija je pred novim, morda odločilnim valom privatizacije in se mora odločiti, kaj bo naredila z državnim premoženjem - to je bilo konec lanskega leta vredno 34 milijard evrov. Večina ekonomistov se strinja, da je država le redko dober la- stnik. Pri slovenski državi je dvomov še manj. Slovenija ni dober gospodar, samo iz leta 2009 v 2010 je v zrak iz- hlapelo 400 milijonov skupne lastni- ne. To je še posebno dobro vidno v državnih podjetjih, kjer se kopičijo nenavadne svetovalne pogodbe, na- jemanje storitev pri ljudeh z dobrimi političnimi zvezami in zaposlovanje nepotrebnih, a zvestih kadrov. Namesto da bi v državni proračun vplačevale denar, ga mnoga držav- na podjetja iz proračuna vlečejo. Tako bo treba največjo banko NLB letos že drugič dokapitalizirati. Ustanovitev AUKN naj bi v teoriji podjetjem v dr- žavni lasti prinesla več neodvisnosti od politike, v praksi pa se kopičijo sumi, ali ni zaradi svoje centralizirane ure- ditve samo še poenostavila lomastenje interesnih skupin po javnih družbah. 4. Zdravstveni sistem Zdravstvo je v krču, likvidnega de- narja ni, rezerve usihajo, v finančnih težavah so že največje javne ustano- ve, zdravstvena blagajna, večina bol- nišnic, zdravstveni domovi, izvajalci zdravstvenih storitev napovedujejo skorajšnji pok v dobaviteljski verigi. Zategovanje pasu s sanacijskimi in varčevalnimi ukrepi, ki slabijo kako- vost in varnost, ni mogoče v nedogled, s skorajšnjim odprtjem prostega preto- ka zdravstvenih storitev na vrata trka evropska konkurenca. V pričakovanju sistemskih sprememb je nekatere bolj ali manj sprejemljive rešitve nakazo- vala nadgradnja zdravstvenega siste- ma; prav v teh dneh smo pričakovali objavo dokončne formulacije refor- mnih potez ministra za zdravje Ma- rušiča in izračune finančnih učinkov. Nenadnega čudežnega pritoka de- narja v zdravstvo ni pričakovati, prilivi so odvisni od razmer v gospodarstvu, hkrati se nepriljubljenega, a v priho- dnje nujno še bolj intenzivnega kleščenja stroškov prizadeti otepajo z vsemi štiri- mi; pa naj gre za odprtje kolektivne po- godbe, ustavitev zaposlovanja, znižanje nadur na minimum, vprašanje izkori- ščenosti opreme, združevanje zavodov, črtanje nezdravstvenih pravic v košari- ci zdravstvenih storitev. Verjetnost, da bo breme sistemskega obolenja prelože- no na državljane, torej na zavarovance oziroma paciente, postaja vedno večja, izguba vsaj dela pravic pa realna grožnja. 5. Povečanje konkurenčnosti Slovenija ima eno od najmanj konku- renčnih gospodarstev v EU in zadnja 6 % 4 % 2 % 0 % -2 % -4 % -6 % -8 % -10 % J // /J / — Kriza leta 1991 Kriza leta 2009 L Prvo leto krize 2.leto 3. leto 4. leto 5. leto Vir: OECD, pri podatku za leto 2011 (3. leto krize) gre za septembrsk o napoved UMAR-j a Stanje v Sloveniji ni rožnato, obeta pa se nam še hujše Bruto domači proizvod (BDP) v 2010 35.416 milijonov € UMAR-jeva septembrska napoved gospodarske rasti v 2011 1,5 % Skupni bruto dolg države marca 2011 54,3 % BDP Proračunski primanjkljaj v 2010 5,6 % Proračunski primanjkljaj v 2009 6,0 % Povprečna neto plača julija 2011 975 € Rast stroškov dela v 2011 glede leto poprej 2,8 % Obremenitve z davki in prispevki za socialno varnost v 2010 38,4 % BDP Število delovno aktivnih prebivalcev v prvem četrtletju 2011 928.000 Stopnja registrirane brezposelnosti julija 2011 11,5 % Delež prebivalcev v revščini v 2010 12,7 % Število samomorov v 2010 416 Število prebivalcev aprila 2011 2,051.277 Število državljanov, ki so se lani izselili iz Slovenije 3.905 Število tujcev, ki so se lani izselili iz Slovenije 12.032 Delež polnoletnikov do 34 let, ki še vedno živijo pri starših 55,0 % Delež prebivalcev leta 2010, ki so starejši od 65 let 16,5 % Delež prebivalcev leta 2030, ki bodo starejši od 65 let 24,2 % Rast javne porabe do leta 2030 zaradi starajočega prebivalstva 7,9 % BDP VEČER Vir : SURS, Mednarodn i denarni sklad (IMF) Mednarodno pozicioniranje Slovenije Slovenija je vse bolj odvisna od skupnih politik EU, še posebno od njene skupne ekonomske in monetarne politike. Glede na vse hujšo krizo evra, ki je ključen politični projekt EU, se krepijo zahteve po poenotenju fiskalnih po- litik. Vse pogostejši pa so glasovi za oblikovanje "združenih držav Evrope", še bolj federalno organizirane skupne evropske infrastrukture. A realnost je nasprotna, Nemčija in Francija oblikujeta "vlak", ki naj bi temeljil na re- striktivnih javnih financah in dvigu konkurenčnosti, hkrati pa dobivamo problematično evropsko periferijo, države PIGS, ki se pogrezajo v dolžniško krizo. Slovenija je na razpotju, po eni strani jo je Borut Pahor želel nave- zati na nemško-francoski motor, a podvojitev javnega dolga v zadnjih treh letih nas tišči na drugo stran. V globalnem kontekstu EU skupaj z ZDA iz- gublja na gospodarski in s tem politični teži, vse odločneje pa se vzpenjajo države BRICS. Slovenija sramežljivo išče priložnosti na hitro rastočih trgih. Še vedno pa za našo državo največjo priložnost in konkurenčno prednost pomeni regija Zahodnega Balkana. recesija je razmere le še poslabšala. Še leta 2009 smo zasedali 37. mesto na le- stvici konkurenčnosti, ki jo pripravlja Svetovni ekonomski forum. Letos smo padli na 57. mesto. Najbolj nas mučita nerazvitost finančnih trgov (tu smo na samem svetovnem repu, smo 102. od 142 držav) in neprožnost trga dela (tudi na 102. mestu). Posledice najbolj občutijo prav majhna in srednje velika podjetja, ki veljajo za motor gospodarstva. Prav ta del gospodarstva je namreč poln zagona in inovativnosti. Pri nas pa podjetnike takoj zasujejo z admi- nistrativnimi in davčnimi breme- ni, tako da za razvoj posla ne ostane veliko časa in denarja. Da o težavah, ki jo povzroča pomanjkanje ban- čnih kreditov, sploh ne govorimo. (ue, mg, vj, ka, um, mst, jst) Politika je dosegla, da se tudi stroko in civilno družbo n • T n nasilno ideologizira, predalčka med II V H • U V II nase in vase