URN_NBN_SI_DOC-DBG6XM94

DANES Božo Zorko Skupne zimske počitnice za vse šole so že nekaj časa povod za bolj ali manj žolčne razprave med ministrstvom za šolstvo in turističnim gospodarstvom, predvsem žičničarji in gorskimi turističnimi kraji. Mnenja so seveda različna. Tistim, ki ne bodo šli nikamor, je vseeno. Za tiste, ki imajo več otrok v različnih šolah, je verjetno odločitev o enotnem terminu počitnic dobrodošla. Kot kaže, ni pogodu samo turističnemu gospodarstvu, ki skuša dokazati, da bo zaradi tega imelo velike izgube. Pa so že na začetku brcnili mimo, ko so objavili, da bo izguba kar okoli 15 milijonov evrov. Ministru Lukšiču so pravzaprav naredili veliko uslugo, saj jim je z lahkoto dokazal, da močno pretiravajo. Ni dvoma, da bo zaradi skupnega termina počitnic naval na smučišča v tem tednu večji in da bo prihodnji teden verjetno nekoliko manj domačih obiskoval- cev, kot bi jih sicer bilo. Koliko, je težko reči, saj je veliko odvisno od vremena, a tako rekoč pripisati državi krivdo za vse tegobe tega dela turističnega gospodarstva, je neresno početje. Tudi žičničarji se bodo morali prej ali slej sprijazniti, da je njihova ponudba samo tržno blago, kjer veljata ponudba in povpraševanje. Pa še vreme odločilno vpliva na interes ljudi. In dejstvo je, da je v zadnjih letih zanimanje za to obliko rekreacije nekoliko upadlo. Malo se spreminjajo modni trendi, svoje je naredila gospodarska kriza. V celotnem slovenskem turizmu so namreč lani našteli manj domačih gostov in njihovih nočitev kot leto prej. Tudi zime niso več, kar so bile. Le žičničarji in turistično gospodarstvo v gorskih turističnih centrih kaj več kot kakšno novo vlečnico ali sedežnico v glavnem niso zmogli. Res je večna težava denar za nove naložbe, a tega bo še manj, in brez novih idej, kaj ponuditi gostom, bodo težave vedno večje. Sodobni turizem temelji na vsebini, na programih, ne na hotelskih sobah in žičnicah. Po navadi rečemo, da bo za isto ceno treba ponuditi več. Iskanje odgovora, kaj konkretno je to, pa je najtežje. Če malo poeno- stavimo, bi lahko zapisali, da bodo morali žičničarji, skupaj z drugimi v turističnem kraju, več truda vložiti v pripravo programov za tisti del dneva, ko gostje ne smučajo. Večerne zabave po lokalnih diskotekah so premalo. Še zlasti za družine, ki naj bi jim šolske počitnice pomenile nekaj več kot le to, da ni treba en teden v šolo. Saj ni čudno, da niti super-r-a- čunalnik ne ve, kje je Slove- nija. Saj pogosto niti sami ne vemo, kje smo. LEVO SPODAJ Naredili smo nekaj groznega' Od leta 1991 do konca leta 2009 smo v Sloveniji po ur-adnih statističnih podat- kih izgubili 94 tisoč hektar-- jev kmetijskih zemljišč, od tega 20 tisoč najboljših, njiv in vr-tov, pr-avi kmetij- ski minister- Dejan Židan. Zemljo potr-ebujemo za pr-idelovanje hr-ane, novela zakona o kmetijskih zem- Ijiščih v dr-žavni zbor- SILVA EORY Dvig cen hrane v svetu - gre za posle- dico katastrofalnih ujm in suš ter tudi drugih ekstremnih pojavov, ki se doga- jajo v času klimatskih sprememb, kot še za nekaj drugih razlogov - je pov- zročil, da tudi v Sloveniji vedno bolj prevladuje spoznanje, kako pomemb- no je, da sami pridelamo č im več hrane. Eden od predpogojev za to je, da imamo dovolj zemljišč, na katerih bodo rasli kmetijski pridelki. "Naredili smo nekaj groznega, od leta 1991 do konca leta 2009 smo po uradnih statističnih podatkih izgubi- li 94 tisoč hektarjev kmetijskih zem- ljišč, od tega 20 tisoč najboljših, njiv in vrtov. V posameznih letih smo izgubili toliko kmetijske zemlje, kot so je pamet- ne evropske države izgubile v obdob- ju po drugi svetovni vojni do danes. Samo od leta 2000 smo na dan pozidali sedem hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč," pravi in se drži za glavo mini- ster za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no Dejan Židan, ki je zadovoljen, da je po nekaj mesecih medresorskih posve- tovanj vlada pred dnevi v državni zbor poslala novelo zakona o kmetijskih zem- ljiščih. Dejstvo je, da ima Slovenija zdaj le še 175 tisoč hektarjev njiv in vrtov, skupno pa 470 tisoč hektarjev kmetij- skih zemljišč, tako da se je med država- mi Evropske unije z 886 kvadratnimi metri na prebivalca znašla šele na 24. mestu. Na to, da smo področje prostor- skega planiranja "zavozili", opozarjajo Podražitve hrane v svetu 350 280 210 140 70 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Povprečje 2002-2004 je 100. Podatki za leto 2010 so za mesec oktober. V E Č ER Vir : FAO Trajno varovanih bo okoli 150 tisoč hektarjev zemljišč Kmetijska zemljišča naj bi bila po novem razdeljena na trajno varo- vana (bilo naj bi jih okoli 150 tisoč hektarjev in bodo ključna za proiz- vodnjo hrane) in na druga. V želji, da bi bilo apetitov po gradnji na kmetij- skih zemljiščih v prihodnje manj, zakon ponovno uvaja odškodnino za spremembo namembnosti, ki bo zna- šala povprečno deset evrov na kva- dratni meter. Denar naj bi se zbiral na posebni postavki kmetijskega mi- nistrstva in bo namenjen izvajanju ukrepov kmetijske zemljiške politi- ke. Novi zakon naj bi omejil tudi pro- met s kmetijskimi zemljišči preko darilnih pogodb, saj ponekod v Slo- veniji tako poteka tudi do 80 odstot- kov prometa z zemljišči, tudi med ljudmi, ki si niso v sorodu. (se) tudi drugi, med drugim tudi dr. Anton Prosen s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, ki poudarja, da je kaos, ki smo ga predvsem v zadnjih dvajsetih letih storili na tem področju, sramota za državo, zato je sprememba zakonodaje nujna. Predsednik sveta za varstvo okolja RS dr. Franc Lobnik do- daja, da se bomo morali ponovno nau- čiti trajnostno gospodariti z naravnimi viri, če bomo še naprej želeli uživati plo- dove narave. "Prva prioriteta kmetijske zemlje je, da z njeno pomočjo pridelamo hrano za ljudi, potem za živali in šele nato vse ostalo," je prepričan Dejan Židan, ki upa, da bo omenjeno novelo zakona državni zbor čim prej sprejel, zaveda pa se tudi, da bo treba postoriti še mar- sikaj, da bomo kmetijsko zemljo resnič- no zaščitili. Ker je tudi v evropskem prostoru še nekaj odprtih vprašanj na to temo, bo maja v Radencih naša drža- va gostiteljica mednarodne konference o kmetijskih zemljiščih, na kateri bo go- vora o preostalih odprtih vprašanjih s tega področja, tudi o tem, kako prepre- čiti špekulativne prodaje zemljišč. Kmetijski križi in težave Danes šteje svetovna populacija 6,9 milijarde ljudi, leta 2050 nas bo 9,2 mili- jarde. Kultivirali smo že vso razpoložljivo zemljo na našem planetu, kar po- meni, da moramo sedaj na isti površini pridelati hrane za dosti več ljudi. Že petodstotni padec proizvodnje je imel za posledico velik porast cen hrane v letih 2007 in 2008. Nato so cene hrane nekoliko padle, a nikakor ne na nivo iz leta 2005. Zadnji trendi kažejo, da se hrana ponovno draži, celo čez meje podražitev izpred treh let. Po mnenju številnih strokovnjakov kriza še zdaleč ni mimo, pravzaprav nas pravi problem zagotavljanja hrane za vse prebivalce sveta šele čaka. Kriza se bo zaostrovala zaradi večanja števila prebivalstva in zelo hitrega razvoja nekdaj nerazvitih držav, kjer vedno več ljudi porabi vse več dobrin, saj se veča tudi njihov zaslužek, s tem pa njihove želje. Poleg vsega tega se kmetijstvo sooča ali pa povzroča še kup okoljskih težav. Zaradi zastrupitev s pesticidi, dolgoročni učinki pesticidov še niso dobro znani, a zagotovo lahko trdimo, da povzročajo raka na prostati, par- kinsonovo bolezen in druge, je vse bolj obremenjen zdravstvenovarstveni sistem razvitih držav, zaradi pridobivanja novih kmetijskih površin smo po- sekali gozdove in s tem pospešili erozijo. Vode letno sperejo v reke in morja okoli za velikost Anglije kmetijskih površin. Težava so gnojila, ki predstavlja- jo izjemen vir hrane ne samo za kmetijske rastline, ampak tudi za mikroorga- nizme v vodah, kamor jih spere deževje. Mikroorganizmi se tam namnožijo in zadušijo druga živa bitja. Ne nazadnje pa se bo kmetijstvo slej ali prej mora- lo prilagoditi podnebnim spremembam, ki prinašajo suše, poplave in druge ekstremne vremenske dogodke. (ank) Zaradi naraščajočih cen hrane še večja nestabilnost Pr-ibližujemo se pr-elom- nici: šef svetovne banke na vr-hu G20 opozor-il na šir-še posledice r-asti cen hr-ane Naraščajoče cene hrane lahko povzro- čijo še večjo politično nestabilnost v svetu, je voditelje 20 najpomembnej- ših svetovnih gospodarstev na svetu med zasedanjem skupine G20 v soboto opozoril predsednik Svetovne banke Robert Zoellick. Finančne ministre in guvernerje centralnih bank skupi- ne G20 je pozval, naj postavijo hrano za prioriteto. Svetovna banka je še pred začet- kom tokratnega sestanka finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G20 opozorila, da so se cene hrane od oktobra lani do januarja letos povišale za 15 odstotkov. "Približujemo se prelomnici," je v konferenčnem klicu finančne mi- nistre G20 posvaril Zoellick. Po nje- govem prepričanju bodo naraščajoče cene sicer pripeljale do večjih zalog hrane, vendar lahko to v prihodnosti povzroči tudi ogromno pretresov, pad- cev vlad in nemirov v družbah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prav naraščajoče cene hrane, goriv in drugih osnovnih življenjskih stroš- kov so eden ključnih dejavnikov, ki so sprožili nemire v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter pripelja- li do odstopov avtokratskih voditeljev v Egiptu in Tuniziji. "Več pozornosti Pr-va pr-i-o-r-i-te-ta - hr-ana za ljudi- (Igor Napast) bomo morali posvetiti zadnjim giba- njem cen hrane in učinkom, ki jih ta povišanja lahko imajo na socialno ne- stabilnost," je opozoril predsednik Sve- tovne banke. Mednarodno skupnost je pozval k pripravljenosti pomagati dr- žavam, kot je Tunizija, ki se je v času politične tranzicije znašla tudi v eko- nomskem šoku. Po oceni Zoellicka so ministri G20 pokazali posluh vsaj za nekatere predloge Svetovne banke. "Pred nami je seznam zelo izvedlji- vih ukrepov. Najboljši način, da doka- žemo, da srečanje G20 ni le pogovorna delavnica, je, da se lotimo ukrepov. In ukrepi za pomoč najbolj ranljivim so najboljši način, da to dokažemo," je povzel Zoellick. Opozoril je še, da so razmere danes veliko bolj skrb zbuja- joče kot pred leti. Razlog za to je pove- čano povpraševanje na hitro rastočih trgih, na katero se kmetje ne morejo učinkovito odzvati zaradi poslabšanih vremenskih pogojev. (sta) 0