URN_NBN_SI_DOC-DBG6XM94

Povečano povpraševanje po investicijskih vlaganjih je po mnenju bančnikov dober znak. (Rozmari Petek) Bančni krediti le za najboljše stranke Banke začenjajo skrbno presojati, komu odobra- vajo kredite. Za letos veči- noma načrtujejo podobne rasti obsega kreditiranja kot lani, nekateri domači bankirji pa s prstom kažejo na tuje banke, ki da kredite neusmiljeno krčijo, čeprav bi gospodarstvo prav zdaj najbolj potrebo- valo njihovo podporo IRE-NAFE-RLUGA Da gospodarstvo ne more poslovati brez bančnih kreditov, je posebej ostro izpostavila aktualna gospodarska kriza, ki je streznila ne samo bančni sektor, ampak tudi gospodarstvenike, ko ugotavljajo stopnje prezadolženo- sti podjetij, ki jih vodijo. Nove kredite dobijo le tisti z obetavnimi programi, ob pogoju, da banke presodijo, da jih bodo sposobni tudi vrniti. V največjem razmahu krize, ko se je pred bančnimi vrati vrstilo vse več kreditojemalcev, nesposobnih vračanja svojih dolgov, so začeli bankirji nove kredite omeje- vati, v nekaterih bankah se je njihova rast obrnila v padajoči trend. Ob tem nekateri domači bankirji s prstom ka- žejo na tuje banke, ki poslujejo v Slo- veniji, češ da prav te najbolj omejujejo kreditiranje, in to v času, ko bi banč- no podporo gospodarstvo najbolj po- trebovalo. Pomembno je kvalitetno zavarovanje kredita Kako v bankah načrtujejo povečati obseg kreditiranja letos? V Abanki Vipa pravijo, da tudi v letu 2011 predvidevajo tako pri kredi- tiranju prebivalstva kot gospodarstva podobne stopnje rasti kot v letu 2010 (okrog 10 odstotkov), velik poudarek bodo namenili skrbni presoji bonitete komitentov in izvajanju preudarne po- litike kreditnih zavarovanj, s poudar- kom na njihovi kvaliteti. Kako realna je tako načrtovana rast obsega krediti- ranja glede na splošno prezadolženost slovenskih podjetij? "Banka bo tako kot že v preteklih letih tudi v letu 2011 na področju kreditiranja pravnih oseb ves čas iskala priložnosti za nove, kvali- tetne plasmaje tistim komitentom, ki jim bo v danih razmerah, s katerimi se zaradi splošne gospodarske krize so- očajo, poslovanje omogočalo dodatne rasti oziroma nove investicijske cikle," so odgovorili iz strokovnih služb Aban- ke. In katere so tiste zdrave panoge, ki bodo letos sposobne najemati nove kre- dite in jih redno odplačevati? "Predv- sem tiste, ki so izvozno usmerjene, to so podjetja, katerih asortiman proiz- vodov je tržno zanimiv ter zagotavlja ustrezno kvaliteto, oziroma tudi tista podjetja, ki imajo vzpostavljene dolgo- ročne partnerske odnose z domačimi ali tujimi podjetji," menijo v Abanki, kjer ocenjujejo, da trenutno razmere še ne nakazujejo bistvenega splošne- ga izboljšanja pogojev poslovanja pod- jetij, saj so razmere kljub nekaterim znakom izboljšanja, ki so se postopo- ma pričeli kazati v drugi polovici leta 2010, še vedno zelo zaostrene. Pomem- ben dejavnik na strani podjetij bodo nadaljnja racionalizacija poslovanja, stroškovna učinkovitost in pravoča- sno prilagajanje potrebam in željam kupcev. Situacija je v posameznih pa- nogah gospodarstva precej različna. Katere panoge bodo še doživljale čiščenje? "Ne glede na dejavnost tudi v letu 2011 pričakujemo težave predvsem pri ti- stih podjetjih, ki so bila že ob vstopu v krizo bistveno prezadolžena, oziro- ma tista, ki so se tudi v letu 2010 soo- čala z negativnim denarnim tokom. Še vedno pa v banki gradbeno panogo za- radi predimenzioniranosti in neizvede- nega prestrukturiranja ocenjujemo kot eno od bolj tveganih panog," pravijo v Abanki. Nataša Simčič, vodja skupine za mala podjetja v UniCredit Bank Slo- v e n i j a: "Panoge z visoko dodano vrednostjo v znanju ali panoge, ki pro- izvajajo izdelke z visoko tehnološko opremo in visoko dodano vrednostjo, so bistveno bolj likvidne od panog, v katerih je vstop v panogo omogočen vsakomur. Ta dejstva so splošna in so veljala tudi pred krizo, njihove lastno- sti so v sedanjem času le bolj intenziv- ne in predvsem vidne." V UniCredit Bank, na katero leti največ splošnih očitkov o zmanjševa- nju obsega kreditiranja, poudarjajo, da načrtujejo rast obsega kreditiranja povečati predvsem v segmentu prebi- valstva in malih podjetij, zato so v zad- njih dveh letih širili poslovno mrežo, nekaj enot bodo odprli tudi letos. "Gospodarska kriza je prinesla nekaj drugačnih in bolj konzervativ- n ih pogledov na zadolževanje, pa vendar v UniCredit Bank opažamo povečano povpraševanje po investi- cijskih vlaganjih, kar je zelo dober znak," je povedala Nataša Simčič in dodala: "Verjamemo, da je prav malo gospodarstvo gonilna sila vsakega go- spodarstva in bo kot prvo začelo z no- vimi investicijami, iskanjem novih trgov in priložnosti. Ker si želimo še nadaljnjega uspešnega sodelovanja s podjetji, imamo pripravljenih več linij dolgoročnega kreditiranja. Prav vse imajo nekaj skupnih značilnosti: inovacije in razvoj, investicije v tehno- loško opremo z večjo dodano vrednost- jo, ekologija." NLB ne razkriva podrobnosti V NLB se tačas bolj kot s povečeva- njem obsega kreditiranja ukvarjajo s slabšanjem posojilnega portfelja, ki je po besedah predsednika uprave NLB mag. Boža Jašoviča na nedavni tiskov- ni konferenci sicer klasična zgodba o negativnih posledicah posojilnega ba- lona in je obenem dokaz, da se je v letih razmaha gospodarske dejavno- sti pred izbruhom krize tudi v Slove- niji pretiravalo. V zadnjih treh letih je tako skupina NLB oblikovala že za 830 milijonov evrov oslabitev in rezer- vacij, matična banka pa za 450 milijo- nov. Uprava pričakuje, da bo to leto za poslovanje banke še vedno težav- no, ker je pred nami drugi val težav v gradbenem sektorju, obenem pa se odvijajo nekatere velike zgodbe na področju finančnih holdingov, kjer je NLB v deležu kapitala zelo izpostavlje- na in je zato morala oblikovati obsež- ne rezervacije. "V letu 2011 bo intenzivno restuk- truriranje terjatev do podjetij, ki jim projekcije denarnih tokov ne omogo- čajo tekočega servisiranja obveznosti, z reprogrami kreditov pa banka sledi spremenjenim d e n a r n im tokovom podjetij," so na naša vprašanja o načr- tih povečevanja obsega kreditiranja v letu 2011 odgovorili iz bančne službe za stike z javnostmi. V skladu s spreje- to strategijo bo banka prilagodila rizič- no aktivo. "Kreditiranje gospodarstva bomo zmanjšali za tri odstotke, predv- sem na segmentu nestrateških komi- tentov in na nestrateških trgih ter v tistih panogah, kjer je izpostavljenost banke nadpovprečna. Nadaljevanje negativnih gibanj pričakujemo vsaj še v prvi polovici leta 2011, na področju kreditiranja prebivalstva pa načrtuje- mo rahlo rast za tri odstotke," so še za- pisali v pisnem odgovoru. ANDREJ BAJT Drama delavcev iz tretjih držav se nadaljuje Delavci primorskega podjetja Gratim, ki so že od oktobra brez plač, od države zahtevajo spremembe zakonodaje in napovedujejo proteste v Sežani in Banjaluki IGOR SELAN Delavci primorskega podjetja Gratim so že od oktobra brez plač. "Lastnik podjetja na naše zahteve odgovarja s praznimi obljubami, pa tudi grožnja- mi, kar je le še en primer poslovne kulture, ki ji botruje tudi država," so v javnem pismu zapisali delavci, ki so večinoma državljani t. i. tretjih držav. "Stanovanja, v katerih živimo in za katera plačujemo 150 evrov po osebi, pri čemer živi v enem apartmaju dva- najst ljudi, so 'od gazde'. Ta računa na našo pokornost, saj bi izguba stanova- nja za nas pomenila izgubo dovoljenja za bivanje ali izgubo prijave bivališča, s tem pa izgubo vseh pravic iz dovolje- nja za stalno bivanje," so še zapisali. 30 jih je Slovenijo že moralo zapustiti 30 delavcev Gratima je Slovenijo že moralo zapustiti, 55 iz Sežane in 15 iz Kopra jih še vztraja. Ker so ostali brez denarja za preživljanje, so se združili v IWW (Nevidne delavce sveta) - samoor- ganizirano skupino delavcev Gratima. Od države in občine Sežana zahtevajo takojšnjo zaščito pred grožnjami delo- dajalca, zahtevajo pa tudi, da dosežejo njihovo poplačilo. "Če tega ne storijo, zahtevamo, da država prevzame dol- gove delodajalca, izplača delavce in nato najde politično voljo za učinkovi- to izterjavo delodajalcev neplačnikov," pišejo delavci, ki bodo v podporo svo- jim zahtevam v sredo, 23. februarja, v Sežani organizirali manifestacijo, žu- pana Sežane in predstavnike tamkajš- njega urada za delo pa pozivajo, da v času manifestacije sprejmejo njihovo delegacijo. Slovenska vlada je sicer prejšnji teden z uredbo zagotovila 300 tisoč evrov za reševanje socialne stiske tujih delavcev brez dovoljenja za stalno bi- vanje. Po ocenah vlade takšno pomoč potrebuje od 600 do 700 tujih delav- cev, ki bi jim za minimalno preživetje morali zagotoviti po 229 evrov meseč- no najmanj za obdobje dveh mesecev. Vlada sicer opozarja, da glede na ve- ljavno zakonodajo Slovenija ne more zagotavljati finančnih transferjev tuj- cem brez dovoljenja za stalno prebi- vanje v Sloveniji, lahko pa na podlagi zakona o socialnem varstvu zagotovi denar humanitarnim organizacijam, ki jih te namenijo za finančno pomoč tujim delavcem. Demonstrirali bodo tudi v Banjaluki Kaj natančno o pobudi vlade meni- jo tuji delavci, n a m ni uspelo izve- deti. "O uredbi bomo razpravljali v okviru samoorganiziranih skupin in na skupščinah delavcev, prav tako bomo poskrbeli, da bo čim več delav- cev informiranih o možnostih, ki jih daje uredba," so zapisali v IWW, kjer pa vendarle menijo, da uredba ni za- dostna. "Loteva se zgolj posledic, mi pa zahtevamo, da se vlada takoj loti reševanja vzrokov. Uredbi morata sle- diti tudi sprememba zakonodaje in drugačna praksa, ki bosta končali dis- kriminacijo in uvedli enakopravnost migrantskih delavcev. Treba je vede- ti, da je na tisoče migrantskih delav- cev dolga leta vplačevalo prispevke v socialno blagajno, pravic iz tega na- slova pa niso mogli nikdar uveljaviti." Prav v imenu slednjih bodo samoorga- nizirane skupine delavcev 3. marca v Banjaluki demonstrirale pred sloven- skim konzulatom. "Ob tej priložnosti vlado pozivamo, naj nas ne skuša po- novno izigrati, kot se je to zgodilo po lanskoletnih demonstracijah v Saraje- vu," so še zapisali. Ministrstvo za delo sicer že priprav- lja novo določbo, ki naj bi položaj delav- cev iz tretjih držav izboljšala, hkrati pa je tik pred ratifikacijo tudi socialni spo- razum med Slovenijo in BiH, od koder je največ tujih delavcev v Sloveniji. Dr- žavni zbor bi lahko sporazum ratifici- ral že na februarski seji, v BiH pa bi lahko bil ratificiran v marcu. Slovenec Ivan Jurkovič apostolski nuncij v Rusiji Ivan Jurkovič, Slovenec najvišje v vatikanski diplomatski službi, ima pomemb- no novo funkcijo: dozdajšnji apostolski nuncij v Ukrajini je novi najvišji dip- lomatski predstavnik Svetega sedeža v Rusiji. Na to ekumensko, pastoralno, diplomatsko-politično zahtevno mesto ga je postavil papež Benedikt XVI. (va)