URN_NBN_SI_DOC-DBG6XM94

Rekli so Pred volitvami se v Italiji ne gre na referendum Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, v Delovi Sobotni prilogi o šestem bloku Teš: "Šestko poskuša- jo predstavljati kot projekt za denar davkoplačevalcev. To ni res. Odpla- čal se bo sam s prodano energijo v 40 letih obratovanja. Ko govorijo, da bi lahko denar namenili čemu drugemu, je to čista demagogija. Evropska investicijska banka ter Evropska banka za obnovo in raz- voj sta za šesti blok odobrili 750 mi- lijonov evrov posojila. Zanj in za nobenega drugega. Če bi banki, ki poznata razmere v evropski energe- tiki in tudi napovedi za prihodnja desetletja, menili, da to ni dober projekt, ga ne bi financirali. Govo- riti o tem, da ni smotrna naložba, je neracionalno. Vložena je referen- dumska pobuda proti dodatnemu onesnaževanju z blokom šest. Pa saj ne gre za dodatno onesnaževanje! Gre za bistveno manj onesnaževa- nja! Morali se bomo sprijazniti, da slovenski in evropski energetski prostor, ki ima skupno omrežje, šest- ko potrebuje kot podporno točko v sistemu." (dr) Na Islandiji še en referendum o banki Icesave Islandski predsednik Olafur Grimsson je sporočil, da bo na Islandiji referen- dum, na katerem se bodo državljani Islandije izrekli o novem dogovoru z Veliko Britanijo in Nizozemsko glede islandske banke Icesave, poroča fran- coska tiskovna agencija AFP. Predsed- nikovo sporočilo je prišlo le nekaj dni za tem, ko je islandski parlament pre- pričljivo potrdil nov dogovor glede banke Icesave, v skladu s katerim bo Islandija Nizozemski in Veliki Britani- ji vrnila 3,9 milijarde evrov oziroma vsoto, ki sta jo državi plačali svojim varčevalcem v propadli spletni banki Icesave. Poslanci so dogovor potrdili s 44 glasovi za in 16 proti. Poslanci so obenem zavrnili možnost razpisa refe- renduma o dogovoru. Dogovor, ki so ga britanski in nizo- zemski pogajalci od Islandije iztržili decembra, je moral v islandskem par- lamentu skozi tri glasovanja. (sta) VOX POPULI Ali pri nakupih da-je-te- prednost živilom slove-nske-ga- porekla? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Boste- me-d zimskimi počitnicami smučali? 12 % Da 8 8 % Ne Število glasov: 461 V nekaterih evropskih ustavah je natančno naš- teto, o čem se referendum sme sklicati, v drugih pa piše, kaj na referendum ne sodi, Slovenija je velika izjema s tem, da v ustavi nima nobenih preprek za referendumsko vsebino VANESSA ČOKL Sedemkrat se je do zdaj, v dvajsetih letih, kolikor je v veljavi, spreminjalo slovensko ustavo. Kdaj se jo bo nasled- njič in v zvezi s čim, bomo videli. Časa pa, ne prvič, ni več prav veliko. Bolj ko se bližajo nove volitve, manj mož- nosti je, da v državnem zboru nastane dovoljšnja večina za spremembe, to je staro pravilo. Čeprav remont ustave, ki je nazadnje zmeraj politični projekt, nikdar ni lahko delo. Brez dvetretjin- skega strinjanja poslancev ni nobene spremembe ustave. Že nekaj časa je pred ustavno ko- misijo državnega zbora predlog, da se ustavo spremeni tako, da bo ustav- no sodišče smelo izbirati, s čim se bo ukvarjalo, s tem pa bo dobilo na mizo le najhujše kršitve človekovih pravic in najzahtevnejša ustavnopravna vpraša- nja. Ne pa da je - čeprav ni del rednega sodstva - vse bolj le še ena več v vrsti pritožbenih instanc. Da se nekaj sorod- nega godi referendumu po slovensko, je tudi že obveljalo. Referendum je pri nas postal nekakšna četrta faza zakono- dajnega postopka, to pa ni normalno, opozarja ustavni pravnik in nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič. Ne more kar vse na referendum, ker je to nazadnje smer v razvrednotenje takš- nega vseljudskega odločanja. Na refe- rendum naj bi se šlo le za najusodnejše, vsenarodne zadeve oziroma, prosto po Ribičiču, ko je neka odločitev državne- ga zbora tako zelo skregana z voljo ljudi, da je za demokracijo neznosno. Lani protesti, letos referendum? (Tit Košir) Slovenija je velik unikum, ker v ustavi nič ne omejuje referendumskih vsebin. Praktično za vse je pri nas mo- goče sklicati referendum (če je dovolj poslanskih ali pa podpisov volivcev), edino, ki sme tu postaviti oviro, če sluti protiustavne posledice referen- dumske odločitve, je ustavno sodišče. Prav zdaj ima na mizi morebitni po- kojninski referendum. Kakor kaže iz sedanjih debat, bi se dovoljšnja politič- na večina - čeprav vsakokratna opozi- cija zelo brani referendum kot orodje nasprotovanja odločitvam politične večine - morda nabrala prav tu: da se v ustavo vpiše, kaj na referendum ne sodi. O javnofinančnih zadevah, na pri- mer, se, če bi takšna sprememba usta- ve nastala, na referendumih najbrž ne bi odločalo. Kako so to uredili drugod? Ustave nekaterih držav prepovedujejo referen- dume in s tem neposredno odločanje volivcev, kadar bi to lahko resno ovi- ralo delovanje državnega sistema ali blokiralo nujne zakonske ukrepe. Ge- neralno sta rešitvi dve: v nekaterih ustavah je natančno našteto, o kakš- nih vsebinah se referendum sme skli- cati, v drugih pa, kaj na referendum ne sodi. Največkrat so v Evropi prepove- dani referendumi o finančnih, prora- čunskih, davčnih, carinskih, tudi (na Danskem na primer) o pokojninskih zakonih. Na Portugalskem pa mora vsak referendumski predlog predhod- no obvezno v kontrolo na ustavno so- dišče, da se ugotovi, ali je skladen z ustavo. Zanimivo: v Italiji in na Mad- žarskem ljudje na referendumu ne mo- rejo odločati o pomilostitvah. Pa tudi mednarodne pogodbe ne gredo v vseh državah na referendum in tu je Slove- nija spet malo posebna: referendum o slovensko-hrvaškem arbitražnem spo- razumu na primer izstopa iz slovenske referendumske prakse kot eden bolj obiskanih in s tem prepričljivejših. V Italiji in Estoniji, na primer, zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb ne pošiljajo na referendum. Irska ustava dopušča le referendum o zadevah na- cionalnega pomena, podobno grška in poljska. Spričo približevanja slovenske- ga volilnega leta 2012 še ena zanimi- va omejitev, ki so jo odkrili pravniki z ljubljanske Pravne fakultete, pisci še svežega zbornika Zakonodajni referen- dum: v Italiji zadnje leto pred (novimi) parlamentarnimi volitvami referen- dumskega zahtevka ni mogoče vloži- ti. Po slovenski ureditvi državni zbor leto dni od referenduma ne sme spre- jeti zakonodaje, ki bi bila v nasprotju z referendumsko voljo. Pri Italijanih pa je tako, da se parlament lahko izog- ne referendumu s tem, da izpodbijani zakon prej sam razveljavi. Za slovensko ureditev zanimivo pravnoteoretično vprašanje: če ustav- no sodišče ne more preprečiti, da bi državni zbor požegnal protiustavni zakon, ampak ga lahko edino pozneje razveljavi, zakaj trenirati vnaprejšnji trši odnos do ljudi, ki gredo na refe- rendum, toda ne morejo na takšnega, ki bi znal povzročiti protiustavne po- sledice. Formalistični odgovor iz zbor- nika o referendumu: ker tako določa zakon o referendumu in ljudski inicia- tivi. Odgovor številka dva: smiselno je preprečiti razplamtevanje strasti in razočaranje volivcev, če ustavno sodiš- če pozneje zakon, ki je bil potrjen na referendumu, razveljavi, ker je protiu- staven in zato ne more obstati v prav- nem redu. So grožnje z dvigi denarja zaradi težav v obrti primerne? & JANI ULAGA, PODPREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA OZS "Prekipelo nam je, potrpljenje nas mi- neva, pa čeprav smo še vedno priprav- ljeni na dialog z vlado. In naj takoj povem, da ne gre le za napad na seda- njo vlado, kot bi nekateri radi razume- li, če že gre, pa za napad na vse vlade, od osamosvojitve do danes, ki so poza- bile na obrtnike in malo gospodarstvo, ki se izogibajo dialogu in predlogom obrti za odpravo stiske, ki se je zgrnila na obrtnike in male podjetnike. Zadnji primer je, ko je minister za pravosodje predlog poslal v medresorsko usklaje- vanje, kot politika temu reče, in obšel obljubo, da bomo sedli skupaj za mizo. Gre za aroganco vlade in če hočete dr- žave, ki rada pozabi, da obrtniki in mali podjetniki pridno polnijo držav- ne blagajne. In da so jih pridno polni- li tudi tedaj, ko so zaradi izgube trgov omahnila velika podjetja, ki jim vlada tako rada prisluhne in ki jim tako rada pomaga iz težav. Bili smo strpni v pogovorih z vsa- kokratno oblastjo vseh dvajset let, kar obrtna zbornica vsako leto pripravlja zahteve slovenske obrti in podjetništ- va in opozarja na stvarno stanje na tem področju. Včasih so nekaj naših predlogov upoštevali, včasih sploh ne. Predvsem pa vsa ta leta nobena oblast ni upoštevala celovitih predlogov za ureditev plačilne discipline, trga dela, delovnopravne zakonodaje, zlasti pa ne ukrepov za bistveno zmanjšanje sive ekonomije. Tudi zdaj so porabili veliko časa za pripravo nekaj kratko- ročnih ukrepov dvomljive vsebine. Prav neupoštevanje predlogov pa je pripeljalo do katastrofalnih razmer v obrti in podjetništvu, marsikatere- ga obrtnika je kriza pripeljala na rob propada ali celo čez rob (več kot enajst tisoč podjetij so obrtniki in podjetniki zaprli, več kot štirideset tisoč zaposle- nih se je znašlo na seznamih zavoda za zaposlovanje). Zato smo se v OZS odločili za prvi korak državljanske nepokorščine in pozvali članstvo na vlaganje zahtev- kov za odlog oziroma obročno odpla- čevanje davkov in prispevkov. Zato smo se odločili, da stopnjujemo pri- tisk na oblast in bomo pozvali član- stvo, naj marca davkov in prispevkov ne plača. In, kot vse kaže, pa čeprav so možnosti, da se to ne bi zgodilo, bomo pozvali članstvo, naj dvigne denar s svojih računov. Naj zagotovim, da odločitev za državljansko nepokoršči- no ni bila lahka, pa tudi, da ni muha enodnevnica zborničnega vodstva. Na regijskih posvetih obrtnikov smo dobili široko podporo članstva. Prav- kar se vračam s posveta v koroški re- giji, kjer so naši člani z veliko večino podprli ukrepe zbornice. Še posvet v osrednjeslovenski regiji in dokončna odločitev o državljanski nepokoršči- ni bo znana najpozneje konec febru- arja." DUŠAN ZBASNIK, EKONOMIST, PROFESOR NA EKONOMSKO- POSLOVNI FAKULTETI MARIBOR: Grožnjo OZS razumem kot obupan po- skus pospešiti ukrepanje oblasti proti plačilni nedisciplini v najrazličnejših oblikah, preprečiti davčne zlorabe in izogibanja, stimulirati gospodarsko aktivnost. Plačilna nedisciplina je le pojavna oblika širšega problema: po- slovne prakse samostojne Slovenije, ko neuspešnost projekta (zaradi cene, izvedbe, kakovosti, rentabilnosti, nep- lačila) ni imela takojšnjih posledic za slabega izvajalca. Tako se je uveljavi- lo prepričanje, da imamo permanent- no pravico do popravnih izpitov in do plačila za slabo opravljeno delo. Že v času gospodarskega razcveta je banč- no kreditiranje obilno vzdrževalo po- slovanje in plačevanje. Tega v krizi ni več, okoli pol milijarde evrov plačil zastaja in zamuja. Številni milijoni so že padli v stečajih, prisilnih poravna- vah, odpisih. Tudi večji del tega, kar sedaj 'zamuja', bo tako končalo. Neka- teri ostajajo s črnimi Petri v rokah, če- prav med njimi mnogi, ki si tega ne zaslužijo. Teže tega orožja OZS ni enostavno določiti, brez dvoma pa gre za nevarno orožje. Čeprav vsaj na začetku likvid- nostnih težav bančnega sistema akcija ne bi povzročila, je zelo negotov razvoj dogodkov. Pri tem bi vplivali zunanji in notranji dejavniki, ki se jih sedaj še ne zavedamo. Stopnjevanje pritiska na bančni sistem bi imelo ne le vidne, pač pa tudi vsebinske učinke. Večina bi bila nezaželenih in bi predstavljala dodatno oviro za delovanje slovenske- ga gospodarstva, ki že sedaj komaj po- vezuje začetek in konec meseca. Ni si mogoče predstavljati, da bi navedena oblika protesta, ki bi trajala dalj časa in bi morda eskalirala, pripomogla k razrešitvi problemov, ki jih upraviče- no izpostavlja OZS. Makroekonomsko in mikroekonomsko je to nadaljevanje stagniranja ali celo tlakovanje poti k upadanju gospodarske rasti. Še več, je vzvod za destabilizacijo finančnega si- stema." (ic, if)