URN_NBN_SI_DOC-DBG6XM94

Ponaredkov evrskih bankovcev je vse več Razmeroma veliko število ponarejenih bankovcev za 500 evrov izhaja iz dveh goljufij, kiju preisku- jejo organi za notranje zadeve. Ponarejevalci kujejo tudi kovance IRENAFERLUGA O tem, kakšne kakovosti so ponareje- ni evrski bankovci, ki jih zasežejo po- licisti, v Banki Slovenije ne govorijo, ker gre za podatke ali ocene, ki lahko koristijo ponarejevalcem. Svet Banke Slovenije zbirne podatke obravnava praviloma enkrat letno, tako je minuli teden obravnaval poročilo o odkritih ponaredkih bankovcev in kovancev v Sloveniji v letu 2010. V centralni banki so prav tako diskretni glede podatka, kje so bili izdelani zaseženi ponaredki, v Evropski centralni banki v Frankfur- tu pa ugotavljajo, da so ponarejevalci iz leta v leto spretnejši in jim vsako- kratno odkritje ponaredkov povzro- ča velike skrbi. Pet-st-o-t-a-ki in še ko-va-nci V letu 2010 je bilo v Sloveniji odkri- tih 2603 ponarejenih evrobankovcev, v primerjavi z letom 2009 se je ta šte- vilka povečala za 37,6 odstotka, kar je zelo veliko. Posebno izstopa podatek o številu odkritih ponaredkov za 500 evrov, lani so jih odkrili kar 1331. "Ve- čina ponaredkov za 500 evrov izhaja iz dveh goljufij, kijih preiskujejo orga- ni za notranje zadeve," so povedali v strokovnih službah Banke Slovenije. Ponarejevalci pa se ne lotevajo ponare- janja le bankovcev, ampak kujejo tudi kovance. Lani je bilo na ozemlju Slove- nije zaseženih 1518 ponarejenih evro- kovancev, kar je v primerjavi z letom 2009 povečanje za 4,8 odstotka. Če ne upoštevamo izrednega poskoka šte- vila 500-evrskih ponaredkov, je bilo Ponarejeni bankovci in kovanci se kot dokaz hranijo v skladu z odredbo sodišča oziro- ma zakonsko določeno obdobje, nato pa se jih uniči. (Robert Balen) lani največ odkritih ponaredkov med najbolj frekventnim bankovcem za 20 evrov. Teh ponaredkov je bilo odkritih 474 kosov, sledijo odkriti 100-evrski ponaredki (368 kosov) in 50-taki (339). Med ponarejenimi kovanci je bilo naj- več 2-evrskih (958), 144 ponarejenih kovancev je bilo za en evro in kar 416 ponaredkov je bilo za 50 centov. Po-na-redke o-d-krijejo- vt-rgo-vina-hin ba-nka-h Večino ponaredkov gotovine odkrijejo v trgovinah, gostinskih lokalih in ban- kah. Policija ponaredke pošlje v Nacio- nalni center za analizo bankovcev pri ministrstvu za notranje zadeve ali v njegov Nacionalni center za analizo ko- vancev, kjer izdelajo izvedeniško mne- nje. Ponarejeni bankovci in kovanci se kot dokaz hranijo v skladu z odredbo sodišča oziroma zakonsko določeno obdobje, nato pa se jih uniči, so poja- snili v Banki Slovenije. Kako se Slovenija oskrbuje z evrsko gotovino in kako pristojne institucije uničujejo neuporabno, poškodovano ali kako drugače dotrajano gotovino? "Zagotavljanje oskrbe trga s pristnimi in primernimi bankovci in kovanci je obveznost vseh držav Evrosistema. V Sloveniji je to urejeno s sklepom o reci- kliranju. Decembra 2010 sprejet novi sklep določa načine in postopke, kako morajo v kreditnih institucijah ravnati z evrobankovci pred njihovim ponov- nim dajanjem v obtok. V skladu s tem sklepom je strokovna komisija prever- jala, testirala in nastavljala strojne na- prave za obdelavo evrobankovcev, ki jih banke uporabljajo za recikliranje. V letu 2010 so vse testirane naprave v bankah uspešno opravile preizkus," so pojasnili v Banki Slovenije. GLOSA An ban pet podgan BRANKA BEZJAK "Dokler vas ne ločimo med sabo, vas bomo poimenovali z osebe A, B in C. Predstavite se torej," bo Branko Grims, poslanec SDS in šef preiskovalne komisije v zadevi Patria, začel zasliševati. Oseba A: "Sem Janez Janša." Oseba B: "Moje ime je Ivan Janez Janša." Oseba C: "Jaz sem pa Janez Ivan Janša." "Ste bili v prejšnjem mandatu premier Slovenije? Član katere stranke ste?" bo poskušal kaj več izvedeti Grims. "To je moja zasebna stvar," bo odvrnila oseba A. "Kje pa stanujete?" nadaljuje predsednik komisije. "To vas nima kaj zanimati! Če bo moj naslov kje objavljen, boste plačali kazen zaradi objave podatka zasebne narave," se ne da niti oseba B. "Mene poznate?" se bo še kar trudil Grims. "Seveda, vi ste eden najbolj slavnih poslancev, kdo pa vas ne pozna?" bo oseba C nedorečena v svojem odgovoru. "Kaj ti praviš, Eva, kateri je pravi?" "Gledam, poslušam, pa ne morem zagotovo zatrditi, kateri bi lahko bil. Tako so si podobni," se bo pri prepozna- vi zaman trudila tudi članica komisije in strankarska kolegica Eva Irgl. "Ahhh. Gremo naprej, saj nam jih ostane še devet. Pokličite naslednje tri Janeze Janše, morda bo več sreče ..." nekoliko izmozgan, a še ne povsem obupan reče Grims. "Še zmeraj lahko enega preprosto določimo na primer s tisto izštevanko An ban pet podgan ..." bo optimistično predlagala Irglova. In Grimsu bo nasmeh razvedril obraz. Domnevne težave poslanca Grimsa, da bi "po uradni poti" na sejo povabil priče, med drugimi tudi svojega prijatelja in strankarskega vodjo, so seveda zgolj ena od cirkuških predstav politikov, ki uprizarjajo svoje klovnovske točke. Kar so bile pravzaprav skorajda vse dosedanje preiskovalne komisije državnega zbora. Kakšna se je že dokopala do kakšnega zanimivega dokumenta, a do pravega epiloga nobena ni pripeljala. Če bi poslanci manj razmišljali o tem, kako bodo obračunavali s svojimi političnimi nasprotniki in s tem prišli do medijske pozornosti, namesto tega pa bi se raje osredotoča- li na povsem vsakdanje ovire, kar nedostopnost podatkov (še posebej pa njihova neusklajenost med posameznimi državnimi organi) gotovo je, tudi Grims sedaj, ko želi spoštovati formalne postopke, težav ne bi imel. Gotovo je treba zaščititi posameznikovo zasebnost in njegove osebne podatke pred zlorabami. Toda vsaj nerazumljivo je, da v dobi informacijskih tehnologij in razmerah, ko posamezniki na raznih družabnih omrežjih na spletu z vsemi delijo svoje intimnosti, podkrepljene s fotografijami, pa na drugi strani tega istega človeka "po uradni poti" skorajda niti ne smeš vprašati, kako mu je ime. Še manj to tudi objaviti. Kitajska gospodarsko najmočnejša država Večina Američanov je prepričanih, da je Kitajska gospodarsko najmočnejša dr- žava na svetu, čeprav njen bruto domači proizvod (BDP) zaostaja za ameriškim, je pokazala pred dnevi objavljena raziskava ameriškega inštituta Gallup. Približ- no 52 odstotkov Američanov je odgovorilo, da je Kitajska "danes vodilno gospo- darstvo na svetu", medtem ko jih je 32 odstotkov prepričanih, da so vodilna sila ZDA. Sedem odstotkov jih je na prvo mesto postavilo Japonsko. (sta) Med peklom in nebesi PORTRET TEDNA Tina Maze Črnjanka, ki se je v domovino vrnila z zlatom okoli vratu, z naslovom svetovne prvakinje BOJAN BAUMAN Ni dvoma, da danes, ko Slovenija še slavi medalje Ti-ne Ma-ze, želite brati o tisti Črnjanki, ki je naš ponos. Mazeje- va je na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu sebe in, vsaj za trenutek, ko je sredi Nemčije odmevala Zdravljica, vso Slo- venijo dvignila v sam svetovni vrh. Redki Slovenci to zmorejo in zato je bil včeraj na sprejemu za Tino Prešernov trg v Ljubljani poln - ljudje so začutili, da se je treba naši športnici toplo zah- valiti za veselje, ki nam ga je s srčnim bojem in hitrimi vožnjami privoščila v Garmisch-Partenkirchnu. Tina je smučarka, ki se po talentu primerja s pokojnim Ro-ko-m Petro-vi-- čem, po uspehih pa z Bo-ja-no-m Kri-ža-- jem in Ma-tejo- Svet. Torej z največjimi slovenskimi smučarskimi legendami. Drugi veterani slovenske alpske smu- čarije, ki so bili del zgodbe o uspehu, so že daleč za njo. Je tekmovalka, ki se ne zadovolji, dokler ni povsem na vrhu. Kaj ji največ pomeni? "Zlato," je kratka Mazejeva. Štiri srebra na svetov- nih prvenstvih in olimpijskih igrah v športnih krogih ne štejejo toliko kot eno zlato. Sedaj je Tina Maze svetovna prvakinja v veleslalomu. Po 22 letih je to zopet uspelo kaki Slovenki. In še ta- krat je Mateja Svet zlato osvojila za Ju- goslavijo. Nobena novost ni, če zapišemo, da je Tina Maze izredno privlačna 27- letna ženska iz Črne na Koroškem. Kamere jo dobesedno ljubijo, na njej zmeraj najdejo najlepši izraz. Vse to in njena naravnost v pojavljanju v jav- nem življenju so ji prinesle ogromen ka- pital. Sedla je v naša srca. Zato je med vsemi športnicami vsaj že desetletje najboljša blagovna znamka. Poznajo jo otroci v naših vrtcih. V zadnjih letih s pojavo, izjavami in vodenjem ekipe Team to a'Maze ta kapital nadgrajuje njen trener in partner v zasebnem živ- ljenju Andrea- Ma-ssi-. Smučanja se Mazejeva loteva z vso predanostjo. Brez kalkuliranja in brez pretvarjanja opravlja svoj poklic. Ker je uspešna, tudi dobro zasluži. Za sproti, nekaj bo ostalo tudi za čas, ko bo morda postala učiteljica v osnov- ni šoli. Samo na tem svetovnem pr- venstvu je neposredno iz nagradnega fonda za osvojena mesta prejela 77.000 švicarskih frankov. In imela še srečo pri žrebu, ki ji je namenil avtomobil. "Ko gre, pa gre," je Mazejeva pokomen- tirala tisto žrebanje v Audijevem šoto- ru na dan, ko je osvojila veleslalomsko zlato. Medalje na svetovnih prvenstvih so ocenjene tudi v pravilnikih sloven- ske smučarske zveze, pa olimpijskega komiteja. In za naslednjo leto je v Gra- mischu uspela potrditi status šampi- onke, ki ji je že letos omogočil 200.000 evrov državnega denarja za financira- nje njene ekipe. Z dobro doto se torej Mazejeva odpravlja v naslednje leto. Čeprav še ni jasno, ali bo prihodnje leto sploh še nastopala v svetovnem pokalu. "Nisem več najmlajša," so besede, s katerimi pušča to debato odprto. Zato, ker je pre- dana delu, jo tako zelo prizadenejo ne- uspehi. Potrejo jo, vsaj občasno vse do solz. Tudi letos je že jokala na progah. Pa na zadnji tekmi pred svetovnim pr- venstvom v nemškem Zwieslu je bilo še tudi vse narobe. Mazejeva na slalo- mu sploh ni nastopila. Zaradi bolečin v stegnu je odpotovala domov. Nasled- nja tekma je bila že na svetovnem pr- venstvu v Garmischu. "Takrat nam je bilo res težko, mislili smo, da se sesuva- mo," priznava Massi. Polomija je bil tudi prvi smukaški trening v Garmisch-Patenkirchnu. "Če se nisi od začetka spoprijel s poledene- lo progo, te je v nadaljevanju 'razmeta- lo'," je povedala Tina, potem ko je bila prvič v cilju smuka. Mazejeva je takrat razmišljala, da tam sploh ne bi nasto- pila. Kalkulirala je v smuku in v su- perkombinaciji. Malo je manjkalo, pa srebra v superkombinaciji ne bi osvoji- la, ker tudi v tej disciplini ni namerava- la nastopiti. Izšlo se je sanjsko. Vemo tudi to, da imata njeni me- dalji še drugo plat. Njen težak karak- ter. Ta občasno prihaja na dan v obliki manjših ali večjih škandalov. Znana je zgodba z njenim bivšim serviserjem. A je po naključju samo "špricnila" v javnost, ušla iz okvirjev porušenih notranjih odnosov. Zgodb o krvavem kruhu, prisluženem pri delu s Tino, je cela vrsta. Ma-tja-ž Černi-go-j, eden od boljših trenerjev, kar smo jih imeli v slovenski ekipi, je denimo lani slo- vensko žensko vrsto zapustil tudi za- radi spora z njo. Prepir s prejšnjim vodstvom smučarske zveze je nasled- nja taka temna zgodba. Pa novinarjev se Tina tudi izogiba, ko je le mogoče. Občasno je tudi obratno. A Tina je ven- darle profesionalka, ki posel opravlja dosledno. Zato se vedno znova vrača v ospredje. Njeni medalji na pravkar končanem svetovnem prvenstvu ni- kakor nista bili osvojeni po naključju, temveč sta posledica trdega in očitno tudi strokovnega dela. izdaja Časopisno-založniško podjetje V E Č ER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče iSSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: li-ko-vni- uredni-k Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeval, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/2353 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasno trženje 01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/535 14 14 Tiskano 40.100 izvodov. Cena ¡zvociaoci ponedejka do petka je1,20 EUR,v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za februar 2011 znaša26,58 EUR,zaupokojence inštudente 23,78 EUR. Naročnikomv tujiniprištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku PošteSlovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Napodlagi zakonao davku na dodanovrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnikao izvajanjuzakonao davkuna dodanovrednost (Ur. list RS, št.17/04)sodičasopis med proizvode, za katere seobračunava davek na dodanovrednost po stopnji 8,5%. Davek nadodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcijski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.