URN_NBN_SI_DOC-DBG6XM94

Pismo za krepitev podpore južnim sosedam EU Pozi-vi- k poli-ti-čni-m, gospodarski-m i-n soci-alni-m reformam v Tuni-zi-ji-i-nEgi-ptu kli-čejo tudi- k okrepi-tvi- ukrepanja uni-je Slovenija je skupaj s še petimi država- mi članicami EU visoki zunanjepoli- tični predstavnici unije Catherine Ashton poslala pismo, v katerem po zgodovinskih dogodkih v Egiptu, Tu- niziji in drugod v regiji poziva k čim- prejšnji okrepitvi ukrepanja EU v podporo njeni južni soseščini. Sloveni- ja, Francija, Španija, Malta, Ciper in Gr- čija so v pismu Ashtonovi izpostavili, da pozivi k političnim, gospodarskim in socialnim reformam v Tuniziji in Egiptu kličejo tudi k okrepitvi ukrepa- nja unije v njeni južni soseščini. K pismu je priložen non-paper, v katerem šesterica predlaga, naj unija nadgradi sredozemski vidik evropske sosedske politike, na primer s poveča- njem prožnosti, tako da bo mogoče ukrepe unije prilagajati razvoju do- godkov v regiji, tudi s finančnega vi- dika. Prav tako države pozivajo, naj unija vsaki južni partnerici predlaga "celovito, po meri krojeno podporo", ki naj vključuje pomoč pri transforma- ciji političnih, gospodarskih in social- nih modelov ter reformah institucij, ob upoštevanju želja ljudi. Podpisnice pisma se zavzemajo tudi za pogostejše obiske Ashtonove v državah regije, za okrepitev podpore civilni družbi in za oblikovanje sredo- zemske makroregije po vzoru baltske ali podonavske makroregije. Šesterica poziva tudi k reformi si- stema finančne podpore državam v regiji, med katerimi so sedaj velika nesorazmerja. Na prebivalca v Egip- tu naj bi n a m r eč unija n a m e n j a la 1,8 evra na leto, na Tunizijca sedem evrov, na Moldavijca pa 25 evrov. Ob tem pozivajo tudi k povečanju posojil, ki jih južni soseščini namenja Evropska investicijska banka. Od 8,7 milijarde evrov, namenjenih za regi- jo v obdobju 2007-2013, jih namreč za obdobje 2011-2013 ostane le že 2,8 milijarde, potrebovali pa bi še 2,5 mi- lijarde evrov. Prav tako se šesterica v non-paperju zavzema za svež zagon sicer šele n e d a v no v z p o s t a v l j e ne Unije za Sredozemlje, in sicer za "po- udarek na projektih", na primer za povečanje varnosti investicij ter pod- poro malim in srednjim podjetjem. Zavzema se tudi za okrepitev so- delovanja visokošolskih institucij, spodbujanje dialoga v okviru Funda- cije Anne Lindh, spodbujanje vloge žensk ter okoljskih projektov. Eden ključnih šestih projektov v Uniji za Sredozemlje je sicer Evrosredozem- ska univerza s sedežem v Sloveniji. Ob tem opozarjajo tudi na financira- nje projektov Unije za Sredozemlje, ki jim po njihovih navedbah "boleče primanjkuje sredstev". V tem okviru izpostavljajo tudi pomen vloge gene- ralnega sekretarja pri privabljanju za- sebnih virov financiranja. Pismo šesterice je bilo sicer le eden od prispevkov k sinočnji razpra- vi zunanjih ministrov EU o Egiptu in regiji v Bruslju. Svoj predlog je Ashto- novi poslala tudi Italija, ki se sooča z valom beguncev iz nemirnih arab- skih držav, non-paper pa naj bi pripra- vila tudi Nemčija. (sta) Obtožnica zoper krvnika z Grbavice MILAN PEKIC SARAJEVO (OD NAŠEGA SODELAVCA) Tožilec posebnega oddelka za vojne zločine v okviru Tožilstva Bosne in Hercegovine je vložil obtožnico zoper črnogorskega državljana Veselina Vla- hovica - Batka, ki so ga španske obla- sti avgusta lani po večletnem begu izročile pravosodju BiH. V njej navaja- jo, da je Vlahovic, znan kot "krvnik z Grbavice", kriv kaznivega dejanja voj- nega zločina, ki da ga je v letih 1992 in 1993 storil nad prebivalci musliman- ske in hrvaške narodnosti (v naseljih Grbavica, Kovačici in Vraca). Vlahovic naj bi bil kot pripadnik srbskih para- vojaških sil zagrešil preganjanje ljudi in vojne zločine nad civilisti, razne zlorabe, ropanje premoženja in odved- bo civilistov neznano kam, tako da še zmeraj veljajo za pogrešane. V obtožnici so opisani nekateri najbolj surovi vojni zločini, storje- ni zoper civiliste med vojno v BiH (1992-1995), med drugim mučenje, Veselin Vlahovic - Batko kmalu po prijetju v Španiji marca lani (Reuters) slabo ravnanje z ljudmi, posilstva in uboji v navzočnosti svojcev. Tožilstvo BiH navaja, da bo med dokaznim po- stopkom poklicalo k pričanju več kot sto prič in predložilo več kot 300 do- kazil, rezultate opravljenih izkopov pobitih in obdukcij ter druge dokaze, ki naj bi dokazali obtoženčevo krivdo. Obtožnica zoper Vlahovica vsebuje 56 točk in s tem pomeni eno najobsežnej- ših obtožnic za vojne zločine tega to- žilstva. Srbija nezadovoljna s poročevalcem EP Kacinom Srbsko zunanje ministrstvo naj bi poročevalca Evropskega parlamenta za Srbi- jo Jelka Kacina (LDS/ALDE) razglasilo za "nezaželeno osebo", ker naj bi se bil vmešaval v notranja vprašanja Srbije, poroča danes srbski spletni portal Press. Uradni protest srbske vlade Evropski uniji naj bi sledil v prihodnjih dneh. Kacin naj bi po poročanju Pressa pretiraval v izjavah, da so "spremembe v srbski vladi nujne" in da je potrebna "širša rekonstrukcija vlade". To naj bi bilo za srbsko vlado neprimerno vmešavanje v notranje zadeve in razlog za protest pri EU, tudi sicer naj bi bili s Kacinom nezadovoljni, med drugim zato, ker naj bi bil v svojih izjavah podpiral neodvisno Kosovo, čeprav naj bi bila EU glede tega vprašanja statusno nevtralna. Kacin je za Press pojasnil, da njegova namera ni vmešavanje v srbske no- tranje zadeve, sicer pa je odgovornost za zaplet prevalil na medije, ki naj bi ga napačno citirali. Hkrati je izrazil pričakovanje, da se srbsko zunanje ministr- stvo "ne bo vmešavalo v notranje zadeve EP, njegovih delovnih teles, politič- nih skupin in ne v pristojnosti posameznih članov parlamenta". (sta) Mediji kot čistilnica HDZ Premierka in predsednica vladajoče stranke Kosorjevaje zdaj njihov glavni cilj. Kakšno vlogo ima notranji minister Karamarko MLADEN MALI ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA) Hrvaška policija je dobila nalogo, da ugotovi, kdo je kriv uhajanja podat- kov iz tajnih spisov, in to po tem, ko je zagrebški dnevnik Jutarnji list dva dni zapovrstjo objavil domnevno re- snična pričevanja, ki potrjujejo, da je celotni vrh vladajoče hrvaške stranke HDZ vedel, da se stranka financira iz črnih skladov. Časnik sicer ne trdi, da je premierka in predsednica HDZ Ja- dranka Kosor sodelovala pri zbiranju nezakonitih sredstev za stranko, ven- dar pa na podlagi izjav bivšega stran- kinega blagajnika Mladena Barišica navaja, da so Kosorjeva in drugi člani vrha stranke vedeli za to početje. Jutarnji list je včeraj (v nedeljski izdaji) objavil pričevanje Nevenke Jurak, lastnice propagandne agen- cije Fimi media, prek katere je HDZ organizirala pridobivanje nezako- nitih sredstev (črnih skladov) iz dr- žavnih in javnih podjetij. Iz njenih besed izhaja, da je bilo v ropanje last- ne države vključenih izredno veliko ljudi, med drugim upokojeni general Damir Krstičevic, ki ga je premierka pred kratkim imenovala za osebnega svetovalca za vojaška vprašanja. Policiji so naročili odkriti izvor uhajanja zaupnih informacij tisti dan, ko so za Kosorjevo navedli, da je vse od imenovanja za predsednico stran- ke in vlade vedela za obstoj črnih skla- dov, oziroma dva dni zatem, ko so zagrebškemu odvetniku Anteju No- bilu za pol leta prepovedali delo (je zagovornik bivšega ministra za gospo- darstvo Damirja Polančeca). S tem je policija dobila nalogo, ki bi lahko imela pomembne posledice za dogaja- nja v hrvaški politiki oziroma državi. Na položaju hrvaškega notranjega mi- •1 Ce-lot-ni vrh vladajoče- hrvaške- stranke- HDZ ve-de-l, da se- stranka financira iz črnih skladov Pre-te-klost je- za vrh vladajoče- hrvaške- stran-ke- HDZ očitn-o ve-liko bre-me-, ki v se-dan-josti roje-va škan-dal zaš-kan-dalom (HDZ) je bil vodja hrvaških tajnih služb, na- posled pa ga je bivši premier Ivo Sa- nader po nekaj neuspehih policije imenoval za nestrankarskega notra- njega ministra. Ko je Sanaderjeva naslednica na čelu vlade Kosorjeva začela s protiko- rupcijskim ukrepanjem, je dobil mini- ster Karamarko nadvse pomembno nalogo. Poleg tega so ga začeli ome- njati kot kandidata za podpredsedni- ka HDZ v času, ko je javnost po objavi vrste podrobnosti že vedela, da je tako rekoč celotni vrh HDZ vedel za njeno nezakonito financiranje. Kara- marko špekulacij ni potrdil, je pa dal vedeti, da ne izključuje potegovanja za kak višji položaj. V vrsti demokratičnih držav so bivši predstojniki tajnih služb posta- li predsedniki strank ali ministri (de- nimo Klaus Kinkel v Nemčiji) ali celo predsedniki držav, kakor je to bilo z Georgeom Bushem starejšim. Zato bo zanimivo spremljati, kako bo hrvaški notranji minister vodil preiskavo o stranki, ki jo je samo soustanavljal in na vrhu katere nemara vidi svojo pri- hodnost, ko jo bodo morali zapustiti ljudje, ki so delovali nezakonito. nistra je nestrankarski Tomislav Ka- ramarko, človek, ki je sodeloval pri ustanovitvi HDZ, vendar se je pozne- je razšel z njenim vodstvom in izsto- pil iz stranke, ni pa zapustil politike. Karamarko je bil vodja predvolilnega boja predsednika Stipeta Mesica, ven- dar po njegovi volilni zmagi ni dolgo zdržal v predsedniški palači. Potem Zgodovinski obisk britanske kraljice na Irskem Kraljica Elizabeta II. bo 15. maja odpotovala na tridnevni obisk Irske in tako postala prvi britanski monarh, kije stopil na ze-le-ni-o-to-kpo- le-tu 1911 JOŽE PLEŠ-NAR Za zunanjega opazovalca se zdi prese- netljivo, da je britanska kraljica v svoji dolgoletni vladavini obiskala kakih 130 držav, ne pa tudi Republike Irske, čeprav je najbližja soseda Velike Britani- je in čeprav sta državi jezikovno in kul- turno tesno povezani. Dejansko je bila kraljica kar 18-krat na irskem otoku, vendar samo v njegovem britanskem delu - Severni Irski. Njen obisk bo za- znamoval normalizacijo odnosov med državama po stoletju trenj in sovražno- sti. Leta 1911, ko je Dublin obiskal njen ded Jurij V., je bila Irska še del Britani- je. Po zmagoviti vojni za neodvisnost so se desetletje pozneje britanske čete umaknile, toda bridkost konflikta, po- vezana z nasilno razdelitvijo irskega otoka, nevtralnostjo Irske v drugi sve- tovni vojni ter z nasilnostjo britanskih čet med tridesetletnim obdobjem ne- mirov na Severnem Irskem je grenila odnose med državama večji del 20. in v začetku 21. stoletja. Obisk kraljice so preprečevali števil- ni zgodovinski, politični in varnostni razlogi. Najbolj svež v spominu Ircev in Britancev je pokol 13 protestnikov v severnoirskem mestu Londonderry, ki ga je na tako imenovano krvavo ne- deljo leta 1972 zagrešila britanska voj- ska in ko so ogorčeni demonstranti v Dublinu požgali britansko ambasa- do. Sedem let pozneje so pripadniki Irske republikanske armade umorili kraljičinega sorodnika, lorda Louisa Mountbattna. Politično ozračje med državama se je otoplilo šele v zadnjem desetletju, ko so njuni vodilni politiki s premieroma Tonyjem Blairom in Ber- tiejem Ahernom na čelu z združenimi močmi spodbudili mirovni proces na Severnem Irskem. Uspeh mirovnega procesa, v okvi- ru katerega je Severna Irska dobila avtonomno vlado, in nedavno javno opravičilo britanskega premiera Davi- da Camerona zaradi pokola protestni- kov v Londonderryju sta odpravila še zadnje ovire za razvoj dobrih odnosov med državama in posledično tudi za izvedbo kraljičinega obiska, ki so ga na- povedovali kar nekaj zadnjih let. Kljub temu pa njeno zgodovinsko tridnevno bivanje na Irskem najbrž ne bo minilo povsem brez zapletov. Republikanska stranka Sinn Fein, ki je politično aktivna tako na Sever- n em Irskem kot v Republiki Irski in ki ni opustila ambicij za združitev irskega otoka, je že dala vedeti, da mu nasprotuje. Še pred nekaj leti je šef organizacije Gerry Adams govo- ril, da obisk kraljice "ni primeren, vse dokler je irski otok razdeljen na dvoje". Nekatere radikalne republi- kanske skupine nameravajo celo pri- rediti javne demonstracije. Mnogi Irci, ki so jih hudo prizadeli varčeval- ni ukrepi in gospodarska kriza, pa se sprašujejo, ali je prav, da vlada v teh kriznih časih pogrinja rdečo prepro- go za britansko kraljico. Pričakovati je, da bodo irske oblasti med obiskom uvedle stroge varnostne ukrepe, pa če- prav nihče ne pričakuje, da bi bila kra- ljica lahko ogrožena. Zadnji napad na britanskega politi- ka je bil leta 1976, ko je Irska republi- kanska armada razstrelila avtomobil britanskega veleposlanika Christop- herja Ewarta-Biggsa blizu njegove rezidence v Dublinu. Sovražnega sprejema irske javnosti je bil leta 1995 deležen tudi kraljičin sin in prestolo- naslednik princ Charles, ko so poteka- le srdite demonstracije v Dublinu in so ga pred tamkajšnjim Trinity Colle- geem obmetavali s krompirjem v spo- min na irsko "krompirjevo lakoto", ki je pognala s trebuhom za kruhom sto- tisoče Ircev. Britanski kralji so skozi zgodovino večinoma obiskovali Irsko na čelu svojih vojska, da bi pokorili ne- mirne Irce. Prvi, ki je obiskal Irsko v "civilni funkciji", je bil leta 1821 kralj Jurij IV. Toda takrat je bila Irska del britanskega imperija, danes je neodvi- sna država, ki vidi v obisku britanske kraljice Elizabete II. priložnost, da dr- žavi za vedno zakopljeta svoje zgodo- vinske in druge zamere.