URN_NBN_SI_DOC-DF76FDLT

DEPOZITI Z ODLIČNIMI FIKSNIMI OBRESTNIMI MERAMI DO 4,5 %* Za lepšo prihodnost. *Več na: (£)080 17 50 www.nkbm.si ^ . N o v a KBM Tisoč zgodb, ena banka. Bisol bo v praksi preizkusil nove tehnologije Evropski raziskovalci tankoplastnih sončnih celic nove generacije v Preboldu FRANC KRAMER Preboldski Bisol bo imel ekskluzivno pravico preizkusiti nove tehnologije tankoplastnih sončnih celic v proce- su izdelovanja fotonapetostnih mo- dulov. Ta preboldska družba namreč kot edini proizvajalec sodeluje v pro- jektu sončnih celic "nove generacije", vanj je vključenih več priznanih med- narodnih raziskovalnih inštitutov. 18 evropskih raziskovalcev s področ- ja tankoplastnih sončnih celic nove generacije, k i sodelujejo v projektu, je v začetku tedna na rednem sestan- ku projektne skupine gostilo prav pre- boldsko podjetje. Bisol pri tem projektu "All-inorga- nic nano-rod based t h i n - f i lm solar cells" v o k v i ru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, k i ga sofinancira Evropska ko- misija, sodeluje v družbi vrhunskih mednarodnih raziskovalnih inštitu- tov. Zaradi izredne tehnološke zah- tevnosti projekta, k i je vreden več kot štiri milijone evrov, skupino sestavlja- jo vodilni raziskovalni inštituti s po- dročja nanotehnologij, proizvajalci opreme za depozicijo t a n k ih plasti i n sintezo nanovlaken ter svetovalna podjetja. Bisol ima pomembno vlogo pri razvoju materialov, modeliranju, simulacijah, karakterizaciji, integraci- ji in testiranju tankoplastne sončne ce- lice, k i je glavni cilj projekta. Cilj projekta je zvišati izkoristek sončne energije. Trenutne tankoplast- ne tehnologije sončnih celic imajo učinkovitost pretvorbe do dvanajst odstotkov. V okviru raziskovalnega projekta, katerega aktivnosti so se začele 1. januarja 2009, bo končni re- zultat tankoplastna silicijeva sončna celica s 15-odstotnim izkoristkom. Po mnenju strokovnjakov bodo tovr- stne celice v prihodnosti prevzele pri- mat tako debeloplastnim silicijevim sončnim celicam kot tudi ostalim tan- koplastnim tehnologijam. Za Bisol je izredno pomembno, da bo imel kot edini proizvajalec ekskluzivno pra- vico preizkusiti nove tehnologije v procesu izdelovanja fotonapetostnih modulov. B A N K A S L O V E N I J E Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 27. januarja 2010 Država Oznaka Šifra Tečaj ZDA USD 840 1,3681 Japonska JPY 392 112,47 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 24,219 Danska DKK 208 7,4523 Izrael ILS 376 4,9341 Velika Britanija GBP 826 0,86325 Madžarska HUF 348 274,23 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,7040 Poljska PLN 985 3,8730 Romunija RON 946 4,2700 Švedska SEK 752 8,8585 Švica CHF 756 1,2922 Norveška NOK 578 7,8665 Hrvaška HRK 191 7,4115 Rusija RUB 643 40,7000 Turčija TRY 949 2,1589 Avstralija AUD 036 1,3725 Brazilija BRL 986 2,2821 Kanada CAD 124 1,3630 Kitajska CNY 156 9,0062 Hongkong HKD 344 10,6511 Indonezija IDR 360 12365,11 Indija INR 356 62,5308 Južna Koreja KRW 410 1528,28 Mehika MXN 484 16,4896 Malezija MYR 458 4,1748 Nova Zelandija NZD 554 1,7834 Filipini PHP 608 60,606 DELAVSKA HRANILNICA d.d. www.delavska-hranilnica.si UGODNI OSEBNI RAČUNI DH Strošek vodenja 1,04 €, prvih 12 mesecev brezplačno, strošek plačila položnice 0,39 C, elektronska banka DH-plus brezplačno, mesečna uporaba 0,42 €, nakazilo v DH-plus 0,20 C, dvigi pri bankomatlh brezplačni (SLO In EMU). Bi bila Krka z morebitno zamrznitvijo glasovalnih pravic državnim družbam bolj "ranljiva" za kakšne nepredvidene sklepe na skupščinah delničarjev ali pa morebitni prevzem? (Igor Napast) ATVP od državnih lastnikov terja pojasnila Zaradi d o m n e v no nedo- voljenih lanskih delniških nakupov Luke Koper b o do družbam- s pretežnim- državnim- lastništvom- odvzete glasovalne pravice v Abanki, Krki, Triglavu in Petrolu, če zanje ne bodo objavile prevzem-a DAMIJAN TOPLAK Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je Slovensko odškodninsko družbo (Sod) pozvala, naj se izjasni o določenih okoliščinah, na podlagi ka- terih bo ATVP odločila, ali je nastopil pogoj, da blok t. i. državnih lastnikov objavi prevzemne ponudbe za Zava- rovalnico Triglav, Abanko Vipa, Krko i n Petrol. Po neuradnih informacijah naj bi bila glavni "krivec" Luka Koper in njeni zunanji upravitelji delniškega premoženja, ki so dokupovali in proda- jali delnice omenjenih štirih družb, če- tudi so "državne" družbe v vseh štirih borznih podjetjih že do zdaj presegale prevzemnih 25 odstotkov, a je zanje ve- ljala izjema ob pogoju nepovečevanja deleža, k i je bil ob začetku uveljavitve aktualnega prevzemnega zakona. Mož- nost, da se te družbe izognejo odvzemu glasovalnih pravic, je v podaji prevzem- ne ponudbe ali v znižanju lastništva pod prevzemni prag. V Lu-ki še preu-ču-jejo poziv ATVP V Zavarovalnici Triglav so omenje- n i državni lastniki ob Sodu i n Luki Koper še Hit, Elektro Slovenija, D.S.U., Nova KBM, Telekom Slovenije in Zpiz, v Abanki Vipa Mobitel, Zavarovalnica Triglav in Hit, v Krki Kad i n Zavaro- valnica Triglav, v Petrolu pa Kad, Mo- bitel, Zavarovalnica Triglav, D.S.U., Nova KBM, KBM Fineko, Pozavaroval- nica Triglav in Aerodrom Ljubljana. "Kot je razvidno iz objav na splet- n em portalu Ljubljanske borze, je ATVP p r i L u ki Koper enako kot v primeru Abanke začela še postopek glede Krke. ATVP bo na podlagi pri- dobljenih odgovorov v primeru ugo- tovljenih kršitev ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi. I n to tako, da bo osebam, k i delujejo usklajeno, odvzela glasovalne pravice v ciljni družbi, dokler ne dajo prevzemne ponudbe oziroma svojega deleža ne znižajo pod prevzemni prag," nam je odgovorila Senka Šmarčan, pomočni- ca direktorja in vodja sektorja za odno- se z javnostmi pri ATVP. V Luki Koper so na naša vprašanja zgolj skopo odgo- vorili, da poziv ATVP še proučujejo, zato do nadaljnjega zadeve ne komen- tirajo. So pa v sporočilu za javnost zapi- sali, da bodo ATVP posredovali svoj odgovor i n storili vse potrebno za zaščito interesov Luke. Niso pa poja- snili, kdaj i n za kakšno kršitev naj bi šlo, n i ti kako mislijo ukrepati, da bo kršitev odpravljena. Lastniško najbolj ranljiva Krka? Ob primeru Abanke Vipa, kjer naj bi polovični krog lastnikov okrog kranj- ske Save skušal prodati banko, Za- varovalnica Triglav pa menda celo prevzeti, bi se lahko vnel zanimiv last- niški boj t u di v sami Zavarovalnici Triglav in Petrolu, še posebej zanimi- vo pa bi lahko bilo v novomeški Krki. Tam se na skupščinah običajno zbere nekaj več kot 35 odstotkov kapitala, zato bi zamrznitev glasovalnih pravic Sodu, Kadu, Luki Koper in Zavaroval- nici Triglav najverjetneje pomenila, da bi se lahko na letošnji redni skupš- čini 7. julija zbralo celo manj kot 10 odstotkov kapitala z glasovalno pra- vico, pri čemer bi najbrž prevladova- l i tuji investitorji, k i imajo trenutno 13,5 odstotka delnic Krke. Teoretično bi se lahko v K r ki (pa tudi v ostalih treh družbah) na skorajšnjih skupšči- nah delničarjev predlagalo tudi kakš- ne zamenjave nadzornikov ali druge sklepe, k i ne bi bili po volji državnim lastnikom Krke; Krka je bila zlasti za- voljo teh zadnja leta varna pred prev- zemi tujih konkurentov. V Krki ob odsotnosti predsednika uprave Jožeta Colari-ča, k i je b il na službeni poti v tujini, na naša vpra- šanja med skoraj 8500 drugimi zapo- slenimi niso našli sogovornika, k i bi odgovoril na vprašanje, ali bi bila z morebitno zamrznitvijo glasovalnih pravic državnim družbam Krka bolj "ranljiva" za morebitni prevzem ali pa za kakšne nepredvidene sklepe na skupščinah delničarjev, in nenazad- nje, ali morda v Krki celo pričakujejo prevzem s strani državnih lastnikov, četudi je v času gospodarske krize in prazne državne blagajne bolj verjetno njihovo znižanje skupnega lastništva pod prevzemnih 25 odstotkov. A li se bodo državne družbe pritožile ali so ukrepi ATVP bolj p o l i t i č ni alibi za (nujno) prodajo državnega premože- nja v največjih slovenskih podjetjih, pa bo pokazala prihodnost. Merklova m Barroso zbližala stališča glede odziva na krizo Nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta na torkovi neformalni de- lovni večerji blizu Berlina "zbližala stališča glede potrebe po celovitem kriznem odzivu s ciljem zagotoviti trgom in državljanom, da se je Evropa sposobna soočiti z dolžniško krizo", so včeraj povedali v Bruslju. Sestanek Merklove in Barrosa je bil po navedbah komisije "odprta in prijateljska izmenjava mnenj o širokem razponu tem", predvsem pa o februarskem vrhu Evropske unije, ki bo v osnovi posvečen inovacijam in energiji. V komisiji so še povedali, da sta se Merklova in Barroso strinjala o potrebi po tesnejšem usklajevanju ekonomskih politik v območju evra in o pomenu fiskalne konsolidacije, strukturnih reform in ukrepov za zagotavljanje rasti. Bar- roso sicer še vedno verjame, da je lahko v rh 4. februarja tudi korak naprej v pripravi celovitega odziva na krizo v območju evra, je povedala tiskovna predstavnica komisije Pi-a Ahrenki-lde Hansen. Na vprašanje, ali se sedaj Barroso strinja z Nemčijo, naj bo odločitev o krepitvi sklada za zaščito evra sprejeta na vrhu konec marca in ne že februarja, kot je pred časom poz- val sam, so v komisiji ponovili omenjena stališča. Ob tem so dodali, da Evropski svet združuje voditelje vseh držav članic in da ne odločata le Evropska komisija in Nemčija. "Storili bomo vse za napredek pri tem vprašanju in bomo videli. Naše stališče je jasno," je dejala tiskovna predstav- nica. Predsednik komisije je pred časom pozval, naj države članice dogovor o povečanju efektivne zmogljivosti družbe za zagotavljanje stabilnosti evra in razširitvi njenih dejav- nosti sprejmejo do naslednjega vrha, k i bo 4. februarja. Ocenjuje se namreč, da je zaradi zagotavljanja najvišje bonitete trojni A za to družbo njena efektivna zmožnost zadolževanja dejansko 250 milijard evrov, ne 440 milijard evrov poroštev državam v območju evra v težavah, k i naj bi jih zagotavljala v treh letih. Po pričakovanjih bo februarja govora o tem vprašanju, a dogovor o spremembah sistema delovanja družbe za za- gotavljanje stabilnosti evra in njenih dopolnitvah naj bi bil sprejet šele na vrhu konec marca. (sta)