URN_NBN_SI_DOC-DF76FDLT

Slovensko gradbeništvo pred sesutjem Drama v gradbeništvu lahko za seboj potegne še druge dejavnosti. Podizvajalci gradbenih del grozijo z državljansko nepokorščino MIRJANA RIBIČ "Stečaji in prisilne poravnave velikih gradbenih podjetij se bodo preselili t u di v druge storitve gradbeništva oziroma enajst dejavnosti, k i so odvi- sne od velikih podjetij. Pred dvema letoma smo pozvali vlado, da nekaj ukrene, vendar nam n i prisluhnila, danes je kriza še večja," je na včerajš- njem posvetu o problemih slovenskih gradbincev dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hriba-r Milič. Podjetja so do dolžnikov nemočna, finančnih vzvodov nimajo, prav tako pa morajo plačevati davčne obveznosti, k i so se povečale, pravi Hribar Milič. Skupne zahteve Zdru- ženja gradbeništva pri Gospodarski zbornici Slovenije, industrije gradbe- nega materiala, Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu, Zdru- ženja za izvajalski inženiring, Združe- nja za svetovalni inženiring, sekcije gradbincev pri OZS in Sindikata delav- cev gradbenih dejavnosti Slovenije so dokaj radikalne i n kličejo po takojš- njem reševanju problemov v gradbe- ništvu. Poguben sistem najnižje cene Bra-nko Se-la-k iz Zbornice gradbeništ- va pri GZS je dokaj dramatično opisal stanje v gradbeništvu, k i je pred sesut- jem. Omenil je tudi problem javnih naročil, k i so zastavljena po sistemu najnižje cene, kar je za podizvajalce pogubno, ker so cene izvajanja gradbe- n i h del nižje tudi do 50 odstotkov. Mirko Poža-r, predsednik Združe- nja izvajalcev gradbenih del, je javno- sti predstavil konkretne predloge, ki so jih že posredovali vladi. Med njimi je tudi predlog, k i ga uporabljajo nemški gradbeniki in je učinkovit. Tako imeno- vani "Basel 2", k i se nanaša na financi- ranje gradbenih projektov v Nemčiji, poteka v skladu z bančnimi pravili. Fra-nc Bu-kove-c, predsednik sekci- je gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je skupaj s kole- gi iz GZS podal predlog, da se ukine inštitut prisilne poravnave, ker nepo- sredno stimulira negativne poslov- ne špekulacije, ko lahko dolžniki na zelo enostaven način prevalijo vsa bremena slabega poslovanja na upni- ke. Inštitut je označil kot navadno krajo s strani dolžnikov. Omenil je še, Zidar ustanovil podjetje SCT Skupina Največji lastnik SCT Iva-n- Zi-da-r je v predlogu za prisilno poravnavo SCT, k i ga je pred dnevi vložil na sodišče, razkril, da namerava reševanje krovne druž- be SCT prepustiti upnikom z državnimi bankami na čelu, sam pa namerava vsaj del poslov peljati naprej prek novoustanovljenega podjetja SCT Skupina, je včeraj poročal Dnevnik, potem ko smo v Večeru ta scenarij napovedovali pred dobrim mesecem. Zidar je v dokumentaciji ob vložitvi predloga za pri- silno poravnavo priznal, da je večinski lastnik novega podjetja SCT Skupina. V osnovni kapital novega podjetja je kot stvarni vložek prenesel deleža v pod- jetjih SCT Stanovanjski inženiring in Tovarna asfalta Črnuče. Lastnica obeh podjetij, družba SCT Naložbe, k i je v lasti SCT, je s tem postala 49,7-odstotna lastnica SCT Skupine. Lastnik večinskega, 50,3-odstotnega deleža v SCT Skupini je družba SCT Holding, k i je v lasti treh vodilnih menedžerjev SCT: Iva-n-a- Zi-da-rja-, Ja-n-e-za- Ja-mnika- in Ale-ksa-n-dra- Me-ze-ta-. Medtem ko je družba SCT Naložbe v prido- bitev 49,7 odstotka SCT Skupine vložila za 8,3 milijona evrov lastniških dele- žev, so Zidar, Jamnik in Meze lastniki 50,3 odstotka novega podjetja postali kar s stvarnim vložkom v obliki 40 odstotkov delnic starega SCT. Zidar je sicer prek SCT Holdinga že od novembra tudi lastnik SCT Tovar- ne kovinske opreme iz Murske Sobote, k i jo je kupil tudi s pomočjo posojila SCT, in po novem tudi nemškega hčerinskega podjetja SCT ISC München. To je sicer tretji največji navadni upnik SCT. (gr, sta) da na obnašanje dolžnikov upniki ne morejo vplivati. Na seznamu imajo 15 zahtev, posebej pa so poudarili, da bi moral biti dopolnjen zakon o javnih naročilih. Od gradbeništva živi 50.000 zaposlenih V imenu članov Obrtno-podjetniš- ke zbornice Slovenije je Franc Buko- vec povedal, da od gradbeništva živi 12.000 podjetij, k i imajo okoli 50.000 zaposlenih. Če bi se veriga stečajev na- daljevala do pomladi, bi lahko imeli tudi okoli 50.000 ljudi na cesti. Kot naj- večji problem je izpostavil plačilno ne- disciplino s strani velikih gradbenih podjetij, k i gredo v prisilno poravna- vo ali stečaj. Oska-r Koma-c, predstavnik Sindi- kata zaposlenih v gradbeništvu, je povedal, da je do sedaj brez službe ostalo 15.000 gradbincev, to število pa se lahko podvoji, če ne bo novih naročil in državnih projektov za grad- beno stroko. Izhod iz krize gradbeni- k i vidijo tudi v delu v tujini, gradnji nedokončane cestne infrastrukture, izvajanje popravil v šolah, vrtcih i n drugih državnih objektih pa bi bilo samo obliž na rano. Gradbeniki med drugim predlaga- jo, da naj bi SID banka prevzela aktiv- no vlogo stabilizatorja za poslovna tveganja podizvajalcev v gradbeništ- vu, tako da odkupuje terjatve, doka- zane z verodostojnimi listinami, i n zavarovanje z menicami brez prote- sta in j ih unovčuje na podoben način kot davčna uprava. Franc Bukovec je napovedal tudi stavko gradbenikov i n državljansko nepokorščino, datum odhoda na ulice pa bodo javnosti spo- ročili te dni. "Stečaji in prisilne poravnave velikih gradbenih podjetij se bodo preselili tudi v- druge storitve gradbeništva oziroma enajst dejavnosti, ki so odvisne od velikih podjetij" Duhovnikova t u di po seji nadzornikov v sedlu Nadzorni svet Družbe za avtoceste se včeraj ni ukvarjal z zamenjavo predsednice uprave Mateje Duhovnik, a m p ak s e je seznanil s poprav- ljalnimi ukrepi v p r i m e ru izplačevanja odškodnin Mirku Kovačiču in z zavezo uprave, da b o do dela na predoru Markovec spet stekla v dveh tednih VASJA JAGER Darsovi nadzorniki so tako včeraj potr- dili zadovoljstvo z delom predsedni- ce uprave Ma-te-je- Du-hovnik in njene uprave, vseeno pa se stvari lahko za- sučejo v drugo smer že danes, saj bo Agencija za vodenje kapitalskih na- ložb države razpravljala o delu Darso- vega nadzornega sveta in avtocestne družbe nasploh. Če bi se institucija, k i jo vodi Da-gma-r Koma-r, odločila za za- menjavo nadzornikov, bo to bržkone podlaga tudi za razrešitev Duhovni- kove, predsednik nadzornega sveta Darsa Mila-n Me-dve-d pa ocenjuje, da se to ne bo zgodilo: "Če bo agencija pre- sodila, da nismo več vredni zaupanja, se bomo pač morali sprijazniti s tem. Moram pa poudariti, da so v zadnjem letu dni, kar vodim nadzorni svet, vse njegove aktivnosti skladne z zakonom o gospodarskih družbah." Nadzorniki so v sklopu seje več ur poslušali zagovor Duhovnikove in njene ekipe glede izplačila odškodnine in gradnje nadvoza dolenjskemu prevo- zniku Mirku- Kova-čiču-; kot je povedal Medved, so upravi naročili izdelavo "podrobnega poročila, s katerim bo po njegovi pripravi seznanjena tudi jav- nost". Obenem bosta sporni primer pre- gledali tudi Darsova služba za notranjo revizijo ter posebna komisija nadzor- nega sveta, po potrebi pa tudi zunanji revizor. "O podrobnostih glede omenje- nega primera je na tej točki nemogoče govoriti, vsekakor pa bo družba spoš- tovala roke, k i ji j ih je za predložitev odzivnega poročila predpisalo račun- sko sodišče," je zatrdil Medved. Prvi nadzornik avtocestne družbe se je dotaknil tudi zastoja del na predo- ru Markovec, pri čemer je zatrdil, da bo avstrijski Alpine Bau gradnjo nada- ljeval najkasneje v štirinajstih dneh. Na seji so obravnavali še poslovne re- zultate za leto 2010, k i so po Medve- dovih besedah "v skladu s poslovnim načrtom oziroma celo nad pričakova- nji; s tega vidika lahko delo uprave in vseh zaposlenih pri Darsu ocenimo po- zitivno". Nadzorni svet se je seznanil še o poslovnem načrtu za 2011, pri čemer so njegovi člani upravi naložili nekaj dopolnil, predvidoma pa ga bodo spre- jeli na naslednji seji. Največji problem gradbincev je plačilna nedisciplina velikih gradbenih podjetij, ki gre- do v prisilno poravnavo ali stečaj. (Sašo Bi-zak) Drugačno financiranje Po podatkih Bisnode Slovenija je gradbena panoga v Sloveniji v letu 2009 do- segla 20-odstotni padec prihodkov v primerjavi z letom poprej in 81-odstot- n i padec dobička v primerjavi z letom 2007. Samo v letu 2009 je bilo v panogi odpuščenih 4642 delavcev. V letu 2010 je imelo kar 27 odstotkov vseh grad- bincev blokiran račun. Delež gradbenih podjetij v vseh postopkih insolvent- nosti v letu 2010 je 17 odstotkov, v tem letu je v gradbeništvu za 87 odstotkov več postopkov insolventnosti v primerjavi z letom prej, so povedali na včerajšnji problemski konferenci Podjetniško trgovske zbor- nice. Zaradi položaja, v katerem se je znašla gradbena panoga, se Združenje izva- jalcev zaključnih del v gradbeništvu zavzema za številne spremembe poslova- nja v gradbeni panogi, med drugim tudi za financiranje gradbenih projektov v skladu z bančnimi pravili Basel 2, tako kot se to izvaja v drugih evropskih državah, na primer v Nemčiji. V tem primeru se pred začetkom gradnje re- gistrirata dva projektna računa - eden za prilive in drugi za odlive, izključno za namen določenega projekta. Projektno financiranje, kot ga pozna tujina, pri nas v celoti še ne deluje, z izjemo dveh tujih bank. Kot je dejal predsednik združenja Mirko Poža-r, se bodo gradbena podjetja v prihodnje odločala za tiste banke, k i bodo delovale po principih projektnega financiranja. (gr) Svetovna elita v Davosu Predstavniki svetovne politične in gospodarske elite so v mondenem švicar- skem zimskošportnem središču Davos včeraj začeli že 41. letno srečanje Sve- tovnega gospodarskega foruma (WEF). Letošnji posvet pod vršaci vzhodne Švice poteka v znamenju iskanja odgo- vorov na izzive nove globalne realnosti po finančni in gospodarski krizi. Kot je v kratkem nagovoru pred začetkom srečanja poudaril ustanovitelj foruma Kla-u-s Schwa-b, se svet n i še nikoli soočal s toliko kompleksnimi izzivi naen- krat. WEF je zato pred začetkom letošnjega foruma opravil posebno študijo o najpomembnejših globalnih izzivih v letu 2011. Najuglednejši predstavniki s političnega, gospodarskega, akademskega in civilnodružbenega področja so kot pet največjih izzivov navedli premike go- spodarske moči od razvitih k hitro rastočim državam, k i j ih je kriza močno pospešila, nadaljnjo eksplozivno rast svetovnega prebivalstva, številne nego- tovosti glede globalnega gospodarskega okrevanja, poglabljanje neenakosti med državami in znotraj držav ter vprašanje omejenosti naravnih virov, k i predstavlja resno grožnjo stabilnosti. (sta) V centru mesta, na Lentu ponujamo možnost mesečnega najema parkirnih prostorov po ceni 35 EUR/mesec V ceno ni vštet DDV. Prijave in informacije na elektronskem naslovu marketing@radionet.si in po telefonu 02/ 234 16 60.