URN_NBN_SI_DOC-DF76FDLT

Referendum, na katerega bi šli Rekli so Kdo obvladuje državo? « v . Goran Klemenčič, predsednik Komisi- je za preprečevanje korupcije, v Tarči TVS: "Nastajajoča analiza finanč- n i h tokov med j a v n im i n zaseb- n i m sektorjem v zadnjih desetih letih kaže, da 10 do 15 odvetniš- k i h pisarn in posameznih odvetni- kov obvladuje 90 odstotkov vsega denarnega toka med državo i n posamezniki. V primeru, ko gre za komunikacijske skupine, pa se približujemo 95 odstotkom. To so najmočnejše lobistične storit- ve v tej državi. Veliko izmed teh poslov sicer n i k a z n i v ih dejanj samih po sebi, ampak so to lahko tudi povsem zakoniti posli. Podat- ke o teh tokovih bomo objavili, saj je pomembno, da se denimo javno vpraša, zakaj v Sloveniji z državo v zadnjih petih letih pri velikih po- slih poslujejo samo trije notarji. To bi moralo biti znano in objavljeno že dolgo časa." (mst) Nova spričevala, diplome in certifikati Predvidoma p r i h o d n je leto bodo spričevala, diplome i n c e r t i f i k a ti opremljeni z nacionalnimi stopnja- m i kvalifikacij, k i bodo usklajene z evropskimi. Predlog slovenskega ogrodja kvali- fikacij, k i bo do aprila v javni razpra- vi, predvideva 10 stopenj. Direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministr- stvu za šolstvo in šport Vinko Logaj je pojasnil, da je namen slovenskega i n drugih nacionalnih ogrodij kvalifika- cij, da pojasnijo horizontalne in ver- tikalne relacije med različnimi tipi kvalifikacij, certifikati, spričevali i n diplomami. Namestnica direktorja Centra RS za poklicno izobraževanje Urška Ma- rentič je dejala, da največ polemik pri- čakujejo za stopnje kvalifikacij med sedmo i n deseto stopnjo, kamor se uvršča visoko strokovno izobraževa- nje po starem sistemu ter prvo stop- njo bolonjskega izobraževanja. (sta) VOX POPULI Ste za prepoved gradn-je v lastn-i režiji n-ad 30 kvadratn-ih metrov? Da Ne www.vecer.co -m Odgo-vo-r na prejšnje vprašanje Bo Un-ion- Olimpija prema- galae-vropske-košarkarske- prvake- Barce-lon-o? 3 0 % Da 7 0 % Ne Število- glaso-v: 255 Referenduma o pokojnin- ski r e f o r mi in m a l em delu bi se ljudje z velikim veseljem m n o ž i č no udele- žili in povozili o ba zakona, ki j u j e pripravila vlada DRAGICA KORADE Če bi lahko odločali o čem zares po- membnem i n življenjskem, potem udeležba na referendumu ne bi bila problem. To staro resnico je na novo potrdila zadnja Večerova javnomnenj- ska anketa, v kateri smo poleg podpore parlamentarnim političnim strankam i n računskemu sodišču preverjali tudi odnos do obeh referendumov, k i ju od politične oblasti zahtevajo prizadeti: o pokojninski reformi in o malem delu. Če bi referendum bil minulo nedeljo, bi zakon o enem in drugem gladko pogo- rel, udeležba pa bi bila v vsakem prime- ru množična, vsaj 80-odstotna. Reformo pokojninskega sistema bi na referendumu podprla slaba četrtina vprašanih, dobra polovica bi bila proti, 13 odstotkov se ne more ali noče odlo- čiti, samo šest odstotkov vprašanih pa se referenduma ne bi udeležilo. Proti re- formi so nadpovprečno srednja genera- cija (40 do 49 let), uradniki, anketirani, k i živijo v štiričlanskem gospodinj- stvu, anketirani iz koroške regije, vo- livci SLS, SDS i n tisti, k i so tudi proti uveljavitvi zakona o malem delu. Za pokojninsko reformo se najpogosteje zavzemajo višje in visoko izobraženi, SD i n tisti, k i so tudi za uveljavitev za- kona o malem delu. Podobna javnomnenjska razmer- ja pušča za seboj tudi zakon o malem delu. Delež tistih, k i so proti, je v pri- merjavi s pokojninsko reformo nekoli- ko manjši: slabih 45 odstotkov je proti zakonu o malem delu, dobra tretjina vprašanih pa za. Neodločenih je v tem primeru 15 odstotkov, takih, k i na re- ferendum o malem delu ne bi šli, pa borih sedem odstotkov. Večina, k i je proti temu zakonu, je podobno sestav- ljena kot tista, k i je proti pokojninski reformi. Zakon najpogosteje podpirajo višje in visoko izobraženi, anketirani z družinskimi prihodki od 1200 do 1600 evrov, zaposleni strokovnjaki, uradni- ki, tisti, k i so za pokojninsko reformo i n volijo SD in SLS. Čeprav je predsednik vlade Borut Pahor v času izvajanja javnomnenj- ske ankete kočljiva razmerja med računskim sodišče in finančnim minis- trstvom že rešil v korist finančnega mi- nistrstva, ni odveč vpogled v to, kaj si o enem in drugem mislijo ljudje. Največ vprašanih (46 odstotkov) ne zaupa ni- komur - niti računskemu sodišču niti finančnemu ministrstvu. Slaba tretjina bolj zaupa računskemu sodišču kot fi- nančnemu ministrstvu, le slaba deseti- na pa po Pahorjevem vzoru bolj zaupa finančnemu ministrstvu kakor račun- skemu sodišču. Šest odstotkov anke- Če bi bile t o nedeljo volitve, katero stranko bi volili? SDS (Slovensk a demokratsk stranka ) C C H 17,2 r • 21,5 r • 18,5 r SD (Socialn i demokrati ) C • 9,3 r C • 7,8 r 11,8 r DeSUS (Demokratičn stranka upokojencev ) 5,6 r 8,5 r 9,8 r C SLS (Slovensk a ljudska stranka) [ 2,4 r 5,6 r • 1,4 r SNS (Slovensk a nacionalna stranka ) C 2,3 r 3,6 r 3,8 r C LDS (Liberalna demokracij a Slovenije ) [ 2,3 r 2,2 r 3,3 r • 0,4 % ZARES, združenje za novo politiko i I 1,5 % I 1 1,5 % Ne želim odgovoriti 2,3 % • 0,7 r —I ,5 : I I , I I 1,4 r • Januar 2011, N = 700 • December 2010, N = 700 • November 2010, N = 700 Volil/-a bi drugo stranko Ne bi šel/šla volit, ne bi volil/-a nobene stranke 2.3 r 2,6 r 2.4 r 26,3 r Ne vem 18,6 r 24,8 r 24,2 r 29,2 r 26,2 r VEČER Vir: RM Plus, anketa za Večer , januar201 1 Ra-čun-ske-mu so-diš-ču za-upa-jo- mo-š-ki, tisti s priho-dkio-d1200 do- 1600 e-vro-v, kme-tje-, Ko-ro-š-ci, vo-livci SLS in- SDS, fin-a-n-čn-e-mu min-istrstvu pa- mo-š-ki in- vo-livci SD Kako bi glasovali na m o r e b i t n em r e f e r e n d u mu o r e f o r mi pokojninskega sistema? Ne bi šel-a na referendum 6,0 % 56,3 % Proti VEČER N=700 Vir: RM Plus, Anketa za Večer, januar 201 Osn-ovn-i podatki o raziskavi Anketo javnega mnenja je izvajalo podjetje RM PLUS, d.o.o., od 21. do 23. januarja 2011 s 16 anketarji. Anketirali so 700 naključno izbranih ljudi, sta- r i h 18 let ali več. Vzorec temelji na aktualnem telefonskem imeniku in je obtežen tako, da je po spolu, starosti, izobrazbi in regiji reprezentativen. Standardna napaka vzorca pri 95-odstotni zanesljivosti ne presega +-3,5 odstotne točke. tiranih zaupa obema enako, dobrih devet odstotkov pa je na to vprašanje odgovorilo z "ne vem". Računskemu sodišču nadpovprečno zaupajo moški, anketirani z družinskimi prihodki od 1200 do 1600 evrov, kmetje, anketirani iz koroške regije, volivci SLS in SDS, fi- nančnemu ministrstvu pa nadpovpreč- no zaupajo moški in volivci SD. I n kako je z zaupanjem v politič- ne stranke? Janševi demokrati (SDS) ostajajo na prvem mestu in v primer- javi z decembrom pridobivajo volilno podporo: zdaj jih podpira 21,5 odstot- ka vprašanih. Na drugem mestu so z velikim zaostankom Pahorjevi soci- aldemokrati (SD), k i j i m javnomnenj- ska podpora pada. Erjavčev DeSUS je še zmeraj na tretjem mestu, a beleži nadaljnje nižanje podpore. Žerjavova ljudska stranka (SLS) se še zmeraj vzpe- nja po strankarski lestvici: tokrat je s četrtega mesta izrinila Jelinčičeve na- cionaliste (SNS). Liberalni demokrati Katarine Kresal (LDS) ohranjajo svoj skromni volilni delež (2,3 odstotka), Golobičeva Zares pa ostaja na zad- njem mestu strankarske lestvice. Že tako velik delež neopredeljenih se je ta mesec še povečal (52 odstotkov), ne- koliko pa se je zmanjšal delež tistih, k i so odgovorili, da ne bi šli volit ali da ne bi volili nobene stranke. Prejeli smo _ Cen-traln-a ban-ka v službi državljan-ov ali tajkun-ov (2) V članku z naslovom Centralna banka v službi državljanov ali tajkunov avtor Vasja Jager navaja izjavo Gorana Luki- ča iz ZSSS, da se je "velik del danes spornega dogajanja odvijal v času, ko je Banko Slovenije vodil Mitja Gaspa- ri", i n trditev Miloša Utroše iz ZSSS, da "isti človek, k i je zatajil kot regula- tor, danes s strukturnimi ukrepi, kot je podaljševanje delovne dobe, ljudem izstavlja račun za svoje napake", pri čemer se sklicujeta tudi na podatke Agencije za trg vrednostnih papirjev. Podatki Agencije za trg vrednost- n ih papirjev, na katere se sklicuje tudi članek, njunih navedb ne potrjujejo. Prav tako ne držijo trditve, da Banka Slovenije n i opravljala svoje regula- tivne funkcije. Banka Slovenije je v času, ko jo je vodil Mitja Gaspari, spre- jela vse ustrezne podzakonske akte z bančnega področja in dosledno izva- jala sprejeto. Zakon o bančništvu, k i je bil podlaga za novo kapitalsko ure- ditev, je bil objavljen v Uradnem listu že v letu 2006, in sicer v št. 131/06, na njegovi podlagi pa 14 podzakonskih predpisov, s katerimi je bila imple- mentirana nova kapitalska ureditev, tako imenovani Basel 2. Tudi t i pod- zakonski akti so bili objavljeni v letu 2006 v Uradnem listu RS št. 135/06. Med njimi je tudi sklep o veliki izpo- stavljenosti bank in hranilnic. Ta med drugim zahteva povečanje kapitalske zahteve za izpostavljenosti zavarova- ne z delnicami s 100 na 150 odstotkov. Sklep je začel veljati s 1. januarjem leta 2007, dopuščal pa je prehodno obdobje za banke, k i so se v skladu s 405. členom zakona o bančništvu odločile za odložitev začetka uporabe standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tvega- nje do 1. januarja 2008. Banka Slove- nije je tako že v letu 2006 seznanjala banke s projektom nove kapitalske ureditve in še pod vodstvom Mitje Ga- sparija pripravila predpise in izvedla priprave za banke za ta zelo zahteven projekt, k i n i prinesel le novih kapi- talskih zahtev, temveč vzpostavitev bolj trdnega, zanesljivega, urejenega i n preglednega upravljanja bank, k i obsega poleg bolj jasnega organizacij- skega ustroja tudi učinkovite postop- ke upravljanja tveganj i n ustrezen sistem notranjih kontrol. Glede na na- vedeno so povsem neresnične trditve, da se je velik del dogajanja odvijal v času, ko je Banko Slovenije vodil mag. Mitja Gaspari. Banka Slovenije v vlogi nadzornika bank pa mora delovati v skladu z evropskimi pravili, kar pome- ni, da dajanje posojil s strani bank ne more nadzirati ne po njihovi vrsti ne po namenu, temveč, ali so banke pri tej dejavnosti spoštovale zakonodajo, druge predpise i n pravila stroke. Pri- prava ustrezne prevzemne zakonoda- je pa n i bila in n i v pristojnosti Banke Slovenije. Banka Slovenija v letu 2006 pred- lagala tudi zaostritev pravil glede re- zervacij bank, vendar so mednarodne revizijske hiše to zavrnile z razlago, da je predlagano v nasprotju z med- narodnimi računovodskimi standar- di. Zgoraj navedenih navedb prav tako ne potrjuje Poročilo o stabilno- sti Banke Slovenije o k r e d i t i r a n ju podjetij, k i so bila vključena v prev- zemne aktivnosti, iz katerega izhaja, da večjih prevzemov n i bilo v času njegovega vodenja Banke Slovenije, obsežnejše kreditiranje pa se je zače- lo v letih 2007 (Mitja Gaspari je bil gu- verner do 31. 3. 2007) in 2008. V Poročilu o finančni stabilnosti iz leta 2009 je navedeno, da so do konca leta 2006 znašala vsa posojila podjet- jem, k i so bila vključena v prevzem- ne aktivnosti, 645 milijonov evrov, v letu 2007, v katerem je bil minister Gaspari guverner Banke Slovenije do konca marca, 1,403 milijarde evrov, v letu 2008 1,659 milijarde evrov, v marcu leta 2009 pa 1,607 milijarde evrov. Gordana Pipan, vodja kabineta ministra za razvoj in evropske zadeve