URN_NBN_SI_DOC-DF76FDLT

Rajko Kenda: "Skrb in strah mamic sta odveč" So v manjših porodnišnicah usposobljeni zadostiti standardom? Odgovore ponuja stroka in ta j e, v nasprotju s politiko, naklonjena združevanju MATEJA GROŠELJ Strategijo razvoja in celostne uredit- ve ginekološko-porodniške službe, k i jo je kot temeljni akt za pripravo akcijskega načrta potrdil zdravstve- ni svet (ZS), minister za zdravje Dori- jan Marušič predaja v javno razpravo. "Dvajset tisoč podpisov, tudi dvesto tisoč podpisov n i stroka. Je politika," vztraja predsednik ZS Rajko Kenda. Ponavlja: "Ne gre za zapiranje porod- nišnic." A v l o k a l n ih okoljih, v k a t e r ih imajo bolnišnice nizko porodno stati- stiko, si strategijo razlagajo prav tako i n nič drugače. Bo-jana Zevnik iz ci- vilne iniciative za ohranitev brežiš- ke porodnišnice je prepričana, da je njihova porodnišnica na "črni listi". Ker posavska prizadevanja proti uki- nitvi, tako kot zasavska in gorenjska, podpira stranka SDS, Kenda ugovarja: "Razprave so prenapihnjene in spoliti- zirane." Ne dvomi, da se bodo politič- no in z lokalnimi interesi obarvane pojavile še pri reorganizacijah vseh drugih strokovnih področij, k i j ih je za pediatrijo, anesteziologijo i n radi- ologijo minister že napovedal. Ob tem spomnimo, da Marušič ne samo obeta, temveč nekatere celo že uresni- čuje, različne oblike združevanj med posameznimi nivoji v zdravstvu, na primer sodelovanja med zdravstveni- m i domovi in bolnišnicami. Kaj bo bolj varno in bolj poceni? Mreža štirinajstih slovenskih porod- nišnic je stara več kot pol stoletja, vsaka izmed teh ustanov za zagotav- ljanje varnih in kakovostnih storitev potrebuje ustrezno število kadra i n napredku znanosti primerno sodob- no opremo i n tehnologijo. Da je na primer kadrovsko kranjska porod- nišnica s t i m om ginekologa porod- ničarja, anesteziologa i n pediatra popolnjena, zagotavlja direktorica tamkajšnje bolnišnice za ginekologi- jo in porodništvo Andr-eja Cer-kevnik Škafar-. Pa vendar zamisel združeva- nja bolnišnic - zaradi infrastruktur- no krajših razdalj samo trboveljska i n slovenjegraška porodnišnica nista ob avtocesti - ter usmerjanja v specia- lizacije, kot jo predvideva strategija, celo direktor splošne bolnišnice Jese- nice Igo-r- Ho-rvat podpira. Meni, da bi Še največja prednost majhnih porodnišnic je domačnost takšnih enot. (Tit Košir) se lahko za celo gorenjsko regijo pod okriljem ene same uprave na Golniku specializirali za internistiko, v Kranju za ginekologijo in porodništvo, na Je- senicah za kirurgijo in pediatrijo. Na tak način združevanje razume t u di Kenda: "Dve bolnišnici se lahko dogo- vorita in združita moči." Na pogodbeno delo, ko zdravnik iz velikega centra pride 'pomagat' v manjšo bolnišnico, ker ta sama ka- drovsko ne zmore, i n da je to delo bolje plačano kot tisto v matični usta- novi, pa še manj ga je, pa opozarja predsednica delovne skupine, k i je pripravila strategijo, Helena Meden Vr-to-vec. To je po ugotovitvah 17 stro- kovnjakov, k i so sodelovali v skupi- ni, samo ena izmed "diskrepanc", obenem pa priložnost za bolj enako- merno obremenitev in pravičnejše na- grajevanje zdravnikov. Kar se opreme tiče, vemo, da je v zdravstvu precej pridobijo z donacijami, ker za naku- pe n i dovolj sredstev. Predsednik raz- širjenega kolegija za ginekologijo i n porodništvo Ado-lf Lukano-vič ugotav- lja, da je ta neenakomerno razpršena po državi. V manjših porodnišnicah kljub temu trdijo, da to n i problem. Kot tudi da n i dvoma, kar zagotavlja Mir-o- Jur-ca iz trboveljske bolnišnice, glede na število porodov in drugih po- segov o rutiniranosti njihovih specia- listov. Osemdeset odstotkov porodov je normalnih, dvajset s patologijo, po- jasnjuje. Še največja prednost majhnih porodnišnic pa je po njegovi oceni do- mačnost takšnih enot. Za zgled postojnska porodnišnica "Javna razprava bo tenkočutna," na- poveduje minister. Rešitve "v ureje- n i h državah prepustijo stroki, potem pa j ih je treba umestiti v realno mož- nost družbe." Veseli ga, da zdravniki, ginekologi i n porodničarji kot prvi, sami priznavajo pomanjkljive pristo- pe i n metodologije, kažejo nanje i n predlagajo spremembe. "Ker želijo dobro tistim, za katere j ih skrbi," ne dvomi Marušič. "Ne gre za škodo za ljudi, marveč se želi z denarjem, k i ga imamo na razpolago, in s strokovnja- ki, k i j ih imamo na razpolago, delati tako, da vsi čim več dobimo," ga do- polnjuje Kenda. "Skrb in strah mamic sta odveč. Nasprotno, vse je samo za to, da bi bile mamice ob porodu čim bolj varno oskrbljene." Če želimo ohraniti in nadgrajevati doseženo raven kakovosti in varnosti, je treba slediti standardom opreme, kadrovske sestave in drugim, je vodi- lo strategije. "Z združevanjem in mre- ženjem lahko dosežemo bistveno višji nivo oskrbe," bo zato v javni razpravi prepričeval Marušič, prepričan, da Slo- venija mora narediti ta korak. Ginekološko porodniška dejav- nost je ena tistih, k i ima optimalno kadrovsko strukturo. Po številu gine- kologov smo v evropskem povpreč- ju, po številu specializantov pa kar na tretjem mestu. Stroka, sodeč po aktu, k i zdaj tako vznemirja javnost, napeljuje k izbolj- šanju organizacije i n drugačni delit- v i dela, vendar strateški dokument terminskih i n drugih podrobnosti, kako in v kolikšnem času bo denimo povsod na tem področju zagotovljeno 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo, še ne opredeljuje; prioritete bo določil akcijski načrt. Javno raz- pravo predpisuje slovenska zakono- daja, pojasnjuje Marušič, v nekaterih drugih državah namreč tovrstne po- stopke izpelje minister kar sam ali pa preko akreditacijskih oziroma certifi- kacijskih komisij. Erjavcu in Gutmanu bo kmalu izrečena sodba Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem se je včeraj z zaslišanjem kronske priče tožilstva nadaljevalo sojenje biv- šemu obrambnemu m i n i s t ru Kar-lu Er-javcu in prav tako bivšemu načel- niku Generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu. Zaslišanje priče to- žilstva izvedenca obrambne stroke Erika Ko-pača, k i je napisal mnenje o nakupu oklepnikov Patria za potrebe Slovenske vojske, je potekalo za zapr- t i m i vrati, kot vse obravnave doslej. Kopač po zaslišanju n i dajal izjav, po besedah odvetnika Karla Erjavca Luke Po-djeda pa je potrdil, da škoda pri na- kupu oklepnikov "vsaj za zdaj še ni na- stala", kar je sicer glavni očitek, k i ga Erjavcu očita tožilstvo. Poročali smo, da je bila javnost navzoča le na prvem naroku, potem pa je višja tožilka Br-an- ka Hr-astar- Zo-bec zahtevala izločitev javnosti, kar se je tudi zgodilo. Erjavcu in Gutmanu namreč tožilstvo očita ka- znivo dejanje nevestnega dela v službi v zvezi z nakupi oklepnikov Patria. Med sojenjem pa so obravnavali tudi strogo zaupne dokumente v zvezi z omenjenim poslom. Erjavec in Gut- man vztrajata, da nista storila nobene- ga kaznivega dejanja. Ker obramba i n tožilstvo včeraj nista predlagala nobene nove priče, se bo sojenje nadaljevalo 23. febru- arja, ko bodo na sodišču le še pregle- dali listine v sodnem spisu, nato pa bodo sledili zaključni govori tožil- stva, obeh obtoženih in njunih odvet- nikov. Po vsej verjetnosti bo izrečena tudi sodba. (dž) ODMEV MATEJA GROŠELJ Bodo zapirali porodnišnice, ne bomo zapirali porodnišnic, bodo zapirali, ne bomo zapirali ... Sliši se kot izštevanka, k i iztrgana iz širšega konteksta osnovnega namena strategije razvoja - razvoja, ne nazadovanja - gineko- loško-porodniške službe zaposluje stroko, politiko, javnost. Ginekološko-porodniška stroka samokritično išče pomanjkljivosti. Spodbudno. Tudi pediatri, internisti, radiologi in drugi si bodo morali pogledati v obraz in sprejeti lastne razvojne strategije. Prav zato minister trdi, da če zdrsne prvi korak, bodo zdrsnili še vsi ostali. Ni slabo, da ginekologi in porodničarji ugotavljajo, kako sploh nimajo poenotenih in primerljivih strokovnih kriterijev, ustreznih metodologij, sprejemljivih kazalnikov ... Slabo je, da tega do zdaj še niso odpravili. Skrajni čas torej, da pobrskajo po svojih vrtičkih, od največjega v Ljubljani do najmanjših na periferiji, pa tudi med vrtičkarji samimi, in se lotijo generalnega čiščenja. Vsebina celovitega pristopa, k i je v javnosti izzvenela izključno v pojme racionalizacija, združevanje, ukinjanje, je dosti globlja. Škoda, ker tega "stroka" bolj jasno ne razloži. V ginekologiji, denimo, n i skupnega imenovalca, kaj je "velika" in kaj "majhna" operacija. V porodništvu se število spontanih in prezgodnjih porodov še vedno šteje med kazalnike kakovosti bolnišnice, čeprav ne za eno ne za drugo n i "kriva" ustanova. V reproduktivni medicini, k i je prav tako zajeta v strategiji, n i statističnih analiz diagnostike in terapije, ni standardov neplodnosti, zdravniki na primarni ravni razen umetne oploditve drugih pristopov skoraj ne poznajo, nihče ne ve, kakšna je bilanca uspešnosti zdravljenja neplodno- sti. V ambulantni dejavnosti ginekologi ne opravljajo nezahtevnih diagno- stičnih in terapevtskih posegov, a bi jih zmogli, ginekologi specialisti primarne ravni in koncesionarji niso vključeni v ginekološko-porodna dežurstva v bolnišnicah. Babice bi lahko imele in tudi zahtevajo več strokovne avtonomnosti; lahko bi jemale brise, do poroda spremljale zdrave nosečnice. Tudi zanje stroka išče poti preko strategije Že teh par nedorečenosti, če jih uspejo odpraviti, pa je tista osnova, k i bo posledično prinesla še finančne učinke. In morda združevala, ukinjala, specializirale oddelke. Poleg stremljenja k več varnosti in kakovosti tako šele na tej točki strategija dobiva predznak racionalizacije. Žal pripravljavci dokumenta, ob snovanju izhodišč bolj usmerjeni na strokovno področje kot pa v ekonomiko, niso zmogli toliko moči, da bi z izračuni podprli smiselnost vsake predvidene korekcije posebej. S sklicevanjem, da bo to naloga akcijskega načrta, so prvo žogo zamudili. Prav to, poleg čustvenega naboja in političnih tendenc, jih bo namreč v javni razpravi najbolj oviralo. Bralci se vračajo k tisku Slovenski časopisi in revije so lani dobili nove bralce. A razlaga za t o j e manj vesela - večja brezposelnost JUREŠTOJAN Ne le da se je ustavilo večletno pada- nje števila bralcev slovenskih časo- pisov i n revij. Včeraj predstavljeni podatki Nacionalne raziskave brano- sti (NRB) kažejo, da se je v letu 2010 trend obrnil. Branost se je povečala za dva odstotka v primerjavi z merit- vijo pred pol leta, in to kljub črnogle- dim napovedim analitikov medijskih industrij. "Rastejo predvsem edicije množičnega dosega, med njimi še zla- sti priloge i n brezplačniki," je poja- snil Andr-až Zo-r-ko- iz družbe Valicon, k i je raziskavo opravila že deseto leto. "Ljudje imajo več časa, in to zaradi na- raščajoče brezposelnosti in tudi pada- joče kupne moči, zaradi česar ostajajo več doma." To je povezano še z enim fenomenom - vedno nižjimi prodani- m i nakladami časopisov in revij. Zara- di socialne stiske si vedno več bralcev čtivo sposodi v knjižnicah ali pri prija- teljih i n znancih. Najbolj brana tiskana medija sta brezplačnik Žurnal (s 414.000 bral- ci) i n priloga Vikend (364.000 bral- cev), k i si jo delita tabloid Slovenske novice i n časopis Delo. Delo je sicer najbolj bran plačljivi resni dnevnik (130.000 bralcev), Večer je na drugem mestu (127.000), Dnevnik pa na tret- jem (118.000 bralcev). Je pa zato eno največjih rasti bralcev dosegel dvome- sečnik Naš Dom, k i ga izdaja Večer. V p r i m e r j a vi s podatki, objavljenimi pred pol leta, je njegov doseg zrasel za dobrih devetnajst odstotkov. Zdaj po njem poseže kar 106.000 bralcev (za primerjavo: po vsebini najbližja revija Ambient doseže 23.000 bralcev). NRB je n e p r o f i t ni projekt Slo- venske oglaševalske zbornice, k i je nastal na skupno pobudo medijev, oglaševalcev i n oglaševalskih agen- cij. Raziskava poteka dvakrat na leto, ko anketarji na domu obiščejo sko- raj 7000 naključno izbranih Slovenk i n Slovencev, starih od 10 do 75 let. Vzorec je oblikovan tako, da pravilno odraža slovenske regije glede na veli- kost naselja, spol, starost in izobrazbo vprašanih. A n k e t i r a n je traja od 25 do 30 minut, podprto pa je tudi z računalni- kom, na katerem pokažejo vse logo- tipe 153 časopisov, revij in radijskih postaj. Anketiranci povedo, kdaj so ka- terega nazadnje brali oziroma poslu- šali, na podlagi tega odgovora pa se nato izračuna doseg medija. izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče iSSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIC: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: li-ko-vni- uredni-k Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeval, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trgsvobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRZENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53 300 telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355) telefaks 02/23 53365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasno trženje 01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/535 14 14 Tiskano 39.900 izvodov. Cenaizvociaoci ponedeljka do petka je1,10 EUR, v sob o to1,20 EUR. Mesečna naročnina zajanuar 201 znaša26,25 EUR,zaupokojence inštudente 23,50 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku PošteSlovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagizakonao davku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnika o izvajanju zakona odavku na dodanovrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, zakatereseobračunava davek nadodanovrednost po stopnji 8,5%. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.