URN_NBN_SI_DOC-DF76FDLT

Aplavz za ameriškega predsednika Baracka Obamo na Capitol Hillu. (Reuters) Obama pozval k varčevanju Ameriški predsednik Barack Obama je svoj drugi govor o položaju v drža- v i izkoristil za poziv Američanom k vlaganju v inovacije, izobraževanje i n infrastrukturo, napovedal je tudi nekaj varčevalnih ukrepov. Zunanji politiki je namenil le manjši del govo- ra na koncu. Obama je uvodoma opozoril na nedavni pokol v Tucsonu, zaradi ka- terega v kongresu pogrešajo ranjeno demokratko Gabrielle Giffords. Poli- tikom obeh strank, k i so letos sedeli malce pomešani med seboj, je sporo- čil, da so se volivci novembra lani na kongresnih volitvah odločili za de- ljeno odgovornost obeh strank p ri vladanju. Večino govora je namenil poudarjanju potrebe po ustvarjanju delovnih mest z vlaganjem v inovaci- je, čisto energijo, uspešnejše izobraže- vanje, da bodo ZDA ohranile vodilni položaj v svetu. "Zato bom predlagal proračun za vlaganja v biozdravstve- ne raziskave, informacijsko tehnologi- jo in še posebej čisto energijo," je dejal Obama in podal cilj milijona električ- n i h vozil na cestah do leta 2015 in 80 odstotkov proizvodnje električne ener- gije iz čistih virov do leta 2035. Plačali bodo med drugim z odvzemom sub- vencij naftnim podjetjem. Republikance, k i želijo odpravi- t i reformo zdravstvenega sistema, je pozval, naj predstavijo ideje za izbolj- šanje reforme, sicer pa naj ne mislijo, da bo dovolil vrnitev v čase, ko so za- varovalnice lahko zavračale ljudi za- radi bolezni. "Namesto ponovnega bojevanja bitk iz zadnjih dveh let, raje popravimo, kar je treba, in gremo na- prej." Glede naraščajočega javnega dolga je Obama predlagal zamrznitev rasti vseh domačih programov pora- be za pet let, kar naj bi v desetih letih zmanjšalo proračunski primanjkljaj, k i je trenutno 1300 milijard dolarjev, za 400 milijard dolarjev. Glede zunanje politike je omenil umik 100.000 vojakov iz Iraka, nada- ljevanje boja proti teroristični mreži A l Kaidi in ponovil, da se bodo julija začeli ameriški vojaki umikati iz Afga- nistana. Govoril je tudi o nadaljeva- nju pritiska na Iran in Severno Korejo, poudaril poživitev Nata i n izboljša- nje odnosov z Rusijo ter zagotovil, da ZDA podpirajo ljudsko vstajo v Tuni- ziji in demokratične težnje vseh naro- dov. (sta) Nacionalna T V ladranka Tokrat HDZ opozi-ci-ji- oči-tal kri-mi-nal MLADEN MALI ZA-GREB (OD NA-ŠEGA- SODELA-V-CA-) Eno največjih korupcijskih afer na Hr- vaškem bi lahko v kratkem končali, saj so ameriške pravosodne oblasti Za- grebu dostavile 30.000 listin, poveza- n i h s prodajo gasilskih vozil podjetja Daimler-Benz v času koalicijske vlade premiera Ivice Račana. Poslanci vlada- joče stranke HDZ v zadnjem letu dni, potem ko je v ZDA izbruhnila afera ozi- roma je nemški proizvajalec priznal, da je podkupoval kupce svojih vozil, ves čas obtožujejo hrvaško SDP, da so njeni ministri v zvezi s temi gasilskimi vozili spravili v žepe skoraj pet milijo- nov dolarjev. Potem ko so hrvaške oblasti iz ZDA prejele omenjeno dokumentacijo in je HDZ za to očitno izvedela, so njeni po- slanci notranjega ministra Tomislava Karamarka včeraj vprašali, ali je že stekla preiskava tega primera. Mini- ster je odgovoril, da je, vendar pa zara- di tajnosti preiskave n i mogel navesti podrobnosti. Sicer pa je prvo letošnje zasedanje sabora včeraj dopoldne za- znamovala izmenjava hudih vzajem- nih obtožb opozicije in vlade, pri čemer se je premierka Jadranka Kosor dobro znašla, še posebej, ko ni hotela odgovo- r i ti na kako vprašanje. Tako je izostal njen odgovor, zakaj nikoli ničesar ne reče o zatiranju politične korupcije. Po- slanec Hrvaških laburistov Dragutin Lesar namreč trdi, da si lahko celo na najslabše plačano mesto v javnih ali dr- žavnih podjetjih sprejet le, če si član ka- tere od strank vladajoče koalicije. Poslanec opozicijske SDP Arsen Bauk meni, da hoče premierka s priti- ski vplivati na program javne ratiote- levizije HRT. Premierko, k i je poklicno pot začela v otroškem programu takrat- nega Radia Zagreb, je vprašal, zakaj s protesti zoper vsebino glavne informa- tivne oddaje HTV neposredno pritiska na HRT. Premierka se je pohvalila, da je svoja najboljša leta prebila v tej me- dijski hiši, zdaj pa si zanjo želi le to, da bi izvedli njeno reorganizacijo in da bi hiša delovala kar najbolje. Bauk z nje- n i m odgovorom ni bil zadovoljen in ji je dejal, da bi bilo bolje, če bi pognala gospodarstvo, namesto da je sprožila hajko na medije. Pri tem je spomnil, da so na HTV ukinili nekaj zelo gleda- n ih oddaj: Otvoreno, Latinica, Poslov- n i klub. Ker na Hrvaškem že imamo neko lokalno TV Jadran, po njegovi sodbi ne bi potrebovali še nacionalne TV Jadranke. V medsebojni izmenjavi obtožb, češ da so tisti na drugi strani podkup- ljeni, je premierka porogala prvako- ma opozicijskih strank SDP in HNS, k i da sta kot gosta nekega novinarja imela z njim resen političen pogovor ob japonskih specialitetah suši in saši- mi, in dodala, da je bila s koalicijskim partnerjem zgolj na "juhici" in da sta jed sama plačala. Na spletnih straneh so se začeli premierki kmalu posmeho- vati. Objavili so namreč, da je s predsed- nikom HSS Josipom Friščicem kosila v najdražjem zagrebškem hotelu in da so jih poleg "juhice" postregli tudi z naj- dražjo hrano - morsko ribo ter z vinom i n kavo. Skratka s kosilom, k i si ga na- vadni državljan v teh časih ne more privoščiti. Premierka je v enem izmed odgovorov v saboru izjavila, da je ostri napadi ne presenečajo, saj da je napoči- lo njeno "predvolilno leto". To bi lahko pomenilo, da je HDZ dejansko sklenila izvesti redne parlamentarne volitve v ustavno določenem roku, torej spomla- di naslednje leto. Vedno nove strategije Med-tem ko- so- v Bruslju pred-stavi-li- po-bud-o- za po-večanje uči-nko-vi-to-sti- rabe vi-ro-v, pri-meri- nekateri-h po-d-jeti-j i-n d-ržav kažejo-,d-aji-m po-nujajo-, kar sami- že nekaj let uspešno- po-čnejo- DARJA KOCBEK Medtem ko uradniki v Bruslju za svo- j i m i p i s a l n i mi m i z a mi ustvarjajo vedno nove strategije, akcijske načrte i n druge kupe papirja, k i jih evropski funkcionarji in politiki nato predstav- ljajo kot najnovejše dosežke, razvojno naravnana podjetja in tudi posame- zne države članice dokazujejo, da so leta pred njimi. Potem ko so mora- l i priznati, da je lizbonska strategija ničvreden kos papirja, so si v Bruslju zamislili novo strategijo, k i so jo poi- menovali Evropa 2020. Ta dokument je zdaj podlaga za objavljanje različnih komunikacij, načrtov, strategij, s kate- r i mi evropski funkcionarji in uradniki skušajo davkoplačevalcem dokazati, da delajo in si zaslužijo plače. Na podlagi strategije Evropa 2020 namerava Evropska komisija v letu 2011 med drugim predložiti časovni načrt za vzpostavitev nizkoogljične- ga gospodarstva do leta 2050, načrt za povečanje energetske učinkovito- sti do leta 2020, belo knjigo o prihod- nosti transporta, časovni načrt za področje energije, časovni načrt za učinkovito rabo virov, reformo skup- ne kmetijske politike, predlog skupne ribiške politike... Ko bodo pristojni ko- misarji z njimi stopili pred novinarje, bodo po vsej verjetnosti večinoma imeli enake težave p ri odgovoru na vprašanje, kaj je v njih novega, kot jih je imel komisar za okolje Janez Potoč- nik, ko je predstavil pobudo za učin- kovito rabo virov. Bolj učinkovito bi bilo, če bi uradniki razmišljali o orod- jih, s katerimi bi države in podjetja, k i se obotavljajo, hitreje prepričali, da se odlašanje ne izplača. Recimo poeno- stavili silno zapletene i n dolgotrajne postopke, prek katerih je mogoče sank- cionirati kršitelje evropskega pravne- ga reda. Veliko več kot opozorila, da zem- lje, zraka, surovin, energetskih virov nimamo na voljo v neomejenih količi- nah in da število ljudi na zemlji hitro raste, evropskemu davkoplačevalcu povedo p r i m e ri d o b r ih praks. Kar nekaj takšnih primerov je evropska ko- misija tokrat priložila h gradivu o traj- nostni rabi virov, k i ga je predstavil Potočnik. V njem je recimo naveden primer britanskega prodajalca hrane, ki jez analizo preveril, kako uporablja vodo, in nato z odpravo pomanjkljivo- sti rabo vode na tono izdelkov zmanj- šal za 42 odstotkov. Na Nizozemskem ima velika kemijska družba od leta 2007 dolgoročno pogodbo za upora- bo odpadne vode od gospodinjstev v lokalni skupnosti. To vodo uporabi za proizvodnjo pare in za hlajenje. Tako je zmanjšala porabo pitne vode. Za Slovenijo, k i je bogata z gozdom, je zanimiv podatek, da je mogoče učin- kovitost rabe virov bistveno povečati pri porabi lesa, saj je surovina i n bio- masa. V Sloveniji prek evropskega projekta Bioenergies šele ugotavljajo, kakšne so zaloge lesa in koliko energi- je bi lahko pridobili iz lesne biomase oziroma lesnih odpadkov. Velika Britanija ima program, prek katerega si podjetja izmenjujejo podat- ke o odpadkih, k i lahko pridejo v poš- tev kot surovina. Vlada za delovanje tega programa na leto nameni 6 mili- jonov evrov, vanj pa je vključenih več kot 13.400 podjetij. Nemci so ustano- v i l i agencijo, k i podjetjem pomaga pri uvajanju organizacijskih in tehno- loških sprememb za bolj učinkovito rabo virov. Do zdaj se je ta pomoč naj- bolj obnesla v kovinski in prehramb- n i industriji. Dunaj pa komisija navaja kot primer, kako je učinkovito rabo virov mogoče spodbujati prek javnih naročil. S pomočjo tega programa javne stavbe samo z bolj varno rabo vode na leto prihranijo 1,5 milijona evrov. Rok za prijetje Mladica do konca tega leta Beograjski mediji poročajo, da bo, če se aretacija haaškega obtoženca Ratka Mladica letos ne ne bo zgodila, bo za Srbijo zelo negotova pridobitev statusa kandidatke za članstvo EU. Vir beograjskih medijev iz Bruslja je povedal, da je glavni haaški tožilec Serge Brammertz dejal, da sta med ključnimi težavami hitrost in število tistih, k i so vključeni v iskanje haaš- kega obtoženca, kar "onemogoča vse- obsežno i n sočasno preiskavo na več lokacijah". Brammertz naj bi bil pred zuanjepolitičnim odborom evropske- ga parlamenta dejal, da včasih mine- ta tudi dva meseca, da se preiskovalci odzovejo na informacije o kraju, kjer naj bi iskali obtožence. Dejal naj bi bil še, da bo njegovo prihodnje junijsko poročilo Varnostnemu svetu ZN o so- delovanju Srbije s sodiščem negativno, če na tem področju ne bo napredka. Iz srbskega tožilstva za vojne zloči- ne navajajo, da bodo pomisleke glede ocene sodišča o sodelovanju Srbije raz- jasnili februarja, ko bo Brammertz obi- skal Beograd. (aro) Entitetne meje dražje od vojne škode Day-to-nski- spo-razum d-o-segel ci-lj - pri-nesel je pri-si-lni- mi-r MILAN PEKIC SA-RA-JEV-O (OD NA-ŠEGA-SODELA-V-CA-) To, da se BiH skorajda glede vsega valja v lastnem, pa vendarle evrop- skem blatu, je postalo že oguljeno dej- stvo, za katerim se skriva drugo, k i se vsiljuje skorajda samo od sebe. Gre za to, da Bosanci in Hercegovci oziroma njihovi voditelji ne storijo čisto nič, da bi razmere postale znosnejše, življenje državljanov pa lažje. Spričo tega se ne bi smeli čuditi, da je interes sveta za tu- kajšnjo vojno, med katero na srečo že leta n i več slišati streljanja, čeprav še vedno terja hude socialne in duševne žrtve, vse manjši i n tišji. Pomembno je, da je ta južnjaški čudež tam, kjer je, i n da svojih napetosti ne izvaža kam drugam. Kljub temu pa vse to nekaj stane in prebivalstvo potiska v še večjo revšči- no. S tem pa tudi v krepitev napetosti, katerih obstoj vedno pomeni nevar- nost izvoza nasilja. Povsem logično je, da obstaja nešteto kotov za opazovanje i n ocenjevanje bosansko-hercegovske stvarnosti. Enega izmed njih je te dni ponudil in vsestransko argumentiral tudi ekonomski izvedenec i n akade- mik Boris Tihi. Po besedah tega ugled- nega znanstvenika so izgube BiH, k i so nastale kot posledica umetno razdelje- nega ekonomskega prostora države, inavguriranega z daytonskim spora- zumom, večje od vseh vojnih škod, k i j ih je mogoče izraziti z ekonomskimi pokazatelji. Raziskava, v okviru kate- re so primerjali šest največjih mest v Federaciji BiH in Republiki srbski, je pokazala, da je umetna medentitetna meja, določena z daytonskim sporazu- mom, vzrok za izgubo 40 odstotkov komplementarnih vezi. Cena je že na- vedena, zato bi se ustrezni sklep glasil, da je daytonski sporazum dosegel cilj - prinesel je prisilni mir, vendar je zgre- šil vse ostalo. Profesor Tihi meni, da so umetno ustvarjene meje rezultat političnih kompromisov in da so z njimi "izna- kažene in zmrcvarjene" logične eko- nomske meje oziroma da so izgubljeni sinergijski ekonomski učinki, k i jih za- gotavlja "usklajenost gospodarstva z geografijo". O tem pričajo entitetne mejne črte, ki so jih potegnili dobesed- no skozi proizvodne hale nekdanjih ve- l i k ih tovarn, kot je denimo nekdanji gigant Famos. Njegova usoda je dolete- la tudi podjetja Energoinvest, Šipad in Unis, k i so zaposlovala na desettisoče delavcev in zagotavljala razcvet teda- nje BiH. Tihi nakazuje na gospodarsko po- gubnost in neracionalnost trenutnega položaja, ki v marsičem viša stroške in O napovedi Swobode vsak po svoje Hrvaški predsednik Ivo Josipovic in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta se včeraj različno odzvala na torkovo izjavo poročevalca Evropskega parlamenta Hannesa Swobode, da bi lahko Hrvaška pogajanja končala junija letos in čla- nica EU postala najhitreje leta 2013 oziroma najkasneje leta 2014. Josipovic je zaradi te izjave izrazil nezadovoljstvo, Kosorjeva na drugi strani pa zadovolj- stvo. (sta) Kritični akademik Boris Tihi (Janko Rath) se odraža v zapiranju entitet, ki se v go- spodarskem pogledu poskušajo uvelja- v i ti kot neodvisne celine. Akademik Tihi ocenjuje, da je absurdnost stanja v okviru BiH z gospodarskega vidika še večja tudi spričo tega, da se na regij- ski in na splošno na globalni ravni kre- pijo težnje k čezmejnemu sodelovanju med gospodarsko komplementarnimi regijami. Tihi opozarja, da pomeni re- šitev iz tega položaja uskladitev eko- nomije in geografije oziroma krepitev vezi na notranji in tudi na zunanji re- gijski ravni, ki bi morala biti v enakem interesu vseh držav, pri čemer gre za regijo, v kateri je BiH prej zasedala po- memben gospodarski položaj. Tihi je poudaril t u di potrebo po koherentnem političnem delovanju, sodelovanju vlad obeh entitet in kre- pitvi države. Ob pojasnjevanju teh po- litično-ekonomskih načel se je smejal, na koncu pa je dejal, da organizirane BiH ni že več kot sto dni. Toliko časa je namreč preteklo od volitev. Od tedaj sta bila vzpostavljena samo parla- ment in vlada RS, medtem ko so volil- ne rezultate uspešno uveljavili samo v sarajevskem kantonu. Vse drugo je v zraku, zato nič ne kaže na skorajšnje oblikovanje oblasti, zlasti ne na držav- ni ravni. Obstaja državno predsedstvo i n nič več ...