URN_NBN_SI_DOC-DF76FDLT

Nemirni arabski svet Prevrat v Tuniziji j e sprožil o m a m i , ki se širi po arabskem svetu in zbuja strah v glavah njegovih avtokratskih voditeljev JOŽEPLESNAR Navideznega m i ru v arabskem svetu je konec. Egipt je doživel množične demonstracije, kakršnih n i bilo že nekaj desetletij. V državi, kjer je reži- mu vedno uspevalo, da je držal uzde opoziciji i n kjer se je na ulicah red- kokdaj upalo pojaviti več kot nekaj sto demonstrantov, je svoj gnev proti predsedniku Ho-sni-ju Muba-ra-ku in nje- govi vladajoči eliti izlilo kakih 50.000 ljudi, in to kljub pričakovanemu odzi- vu policije z v o d n i mi topovi, solzil- n i m plinom, palicami i n domnevno kroglami. V Alžiriji je prejšnji teden na tisoče ljudi protestiralo proti rasto- čim cenam hrane, podobno v Jordaniji, kjer jih je na ulice spravila rastoča brez- poselnost. O demonstracijah so poroča- l i tudi v Omanu, Jemnu in Libiji. "Tunizijska revolucija n i daleč od nas," je prejšnji teden na zasedanju Arabske lige v Šarm el Šejku poudaril njen generalni sekretar, Egipčan Amr Musa-. "Državljani arabskih držav so se znašli v stanju ogorčenja in frustracije. Arabsko dušo so zlomile revščina, brez- poselnost in splošna recesija." Namesto običajnega nalaganja krivde na ZDA in druge zahodne države je pozval ligo in posamezne arabske državnike, naj se spoprimejo z rastočim obupom, viso- ko brezposelnostjo in drugimi gospo- darskimi problemi, k i so j i h doslej zanemarjali. Rezultat je bila ustano- vitev dve milijardi dolarjev vrednega sklada, k i naj bi ga uporabili za odpra- vo virov nezadovoljstva. Govor egiptovskega diplomata je bil resno svarilo za arabske voditelje, k i j ih je ob tunizijski krizi navdal tudi strah za lastno usodo. Nekateri so že začeli pospešeno uvajati ukrepe, da bi zmanj- šali napetosti med prebivalstvom, k i se sooča z naglim upadanjem življenj- ske ravni. Savdski kralj Abdula-h je na- povedal ustanovitev sklada za razvoj odročnih delov države, v Siriji pa je vlada namenila 250 milijonov dolarjev za izboljšanje položaja najrevnejših dr- žavljanov. Strah je vsekakor upravičen. Večina držav arabskega sveta ima bolj ali manj podobne značilnosti kot Tuni- Protesti na Bližnjem v z h o du in v severni Afriki J Smrtne žrtve Samozažigi ALŽIRIJA V začetku tega meseca so v nekaj mestih izbruhnili nemiri zaradi cen hrane. TUNIZIJA Protesti, ki so 14. januarja strmoglavili predsednika Ben Alija, se nadaljujejo kljub sestavi nove vlade. EGIPT Protestniki med demonstracijami, ko so v torek izgubili življenje pripadnik varnostnih sil in trije protestniki, zahtevali konec 30-letne vladavine predsednika Hosnija Mubaraka. JORDANIJA Na stotine protest- nikov je 14. januarja v mestu Karak vzklikalo gesla proti premieru Samirju Al Rifaju. Podobni protesti so izbruhnili tudi v Amanu in drugih jordanskih mestih. MAVRETANIJA Jakob Ould Dahoud se je 17. januarja v prestolnici zažgal iz protesta, ker naj bi bila vlada grdo ravnala z njegovim plemenom. VEČER SUDAN Študentje z univerz v Kartumu in Geziri so protestirali proti napovedanemu zmanjšanju subvencij za naftne derivate in sladkor. SAVDSKA ARABIJA Nek Savdijec je umrl, potem ko se je 21. januarja sam zažgal. Ni še jasno, ali je s tem navdihnil druge samozažige v tej regiji. *Po podatki h ZN OMAN V Muscatu je ta mesec protestiralo približno 200 ljudi, ki so zahtevali konec korupcije v vladi in rasti cen. Ü I REUTERS zija. Imajo zelo mlado prebivalstvo, vi- soko brezposelnost, izredno razširjeno korupcijo, velik prepad med bogatimi i n revnimi, k i je viden tudi v dostopu do izobraževanja, i n pomanjkljive ali neobstoječe državljanske svoboščine. Vsemu temu se je v zadnjem času pri- družil tudi plaz naraščanja cen hrane. Gre za eksplozivno mešanico, k i jo bo težko obvladati s policijo in vojsko ali z ustanavljanjem skromnih finančnih skladov za revne. Seveda n i pričakovati, da se bo re- volt, kakršnega je doživela Tunizija, že j u t ri preselil v druge arabske dr- žave ali da bo dosegel enak obseg i n prinesel podobne posledice. V večini arabskih držav ni dobro organiziranih opozicijskih gibanj, k i bi lahko neza- dovoljstvo množic vpregle v politično strategijo. Toda padec tunizijskega dik- tatorja je razbil dosedanjo psihološko pregrado in spravil na svetlo slabosti na videz utrjenega režima. Kot so poka- zali torkovi nemiri na ulicah egiptov- skih mest, so protestniki in politična opozicija dobili krila in postali drznej- ši kot kadarkoli prej. Vidnejši je postal tudi strah, da bi bil lahko arabski svet doživel potres katas- trofalnih razsežnosti, če bi eksplodiral Egipt, geografsko, politično in strateš- ko najpomembnejša država v tem delu sveta. Poleg arabskih avtokratov se tega še zlasti zavedajo ZDA. Ameriški diplo- mati že ugotavljajo, da bi "padec" Egip- ta oziroma vsaka vidnejša sprememba njegove zunanjepolitične usmeritve imela dolgoročne posledice za ameriš- ke interese. Nekateri celo razmišljajo o podobnem pretresu, kot ga je povzroči- la iranska revolucija leta 1979. Kljub prepovedi ljudje znova na ulicah Egi-pto-vske- o-po-zi-ci-jske- si-le-so- vče-raj v Kai-ru-i-n dru-gi-h me-sti- klju-b- vladni- pre-po-ve-di- zno-va pri-pravi-le- pro-te-ste- V Egiptu so kljub opozorilom vlade, da ne bo dovolila demonstracij, včeraj izbruhnili novi protesti. Na ulicah Ka- ira in drugih mest v Egiptu se je zbra- lo več sto protestnikov, k i so pozivali k razpustitvi parlamenta in demokra- ciji. Opozicijsko Gibanje 6. april je na spletnih socialnih omrežjih Facebo- ok in Twitter pozvalo Egipčane, naj se tako kot v torek spet zberejo na osred- njem trgu Tahrir v prestolnici Kairu. K novim protestom je pozvalo le nekaj ur zatem, ko so egiptovske varnostne sile ponoči z omenjenega trga s solziv- cem pregnale več tisoč protestnikov. Kljub okrepljeni navzočnosti policije in oklepnih vozil se je v Kairu na pro- testih zbralo več kot 200 protestnikov, k i so prebili varnostne pregrade in se napotili proti trgu Ramses. Protestniki so vnovič pozivali k raz- pustitvi parlamenta in odstopu pred- sednika Ho-sni-ja- Muba-ra-ka-, uvedbi demokracije, zahtevali pa so tudi več socialne pravičnosti. Prav tako so poz- vali k preiskavi smrti dveh protest- De-mon-stran-te- v Kai-ru je- poli-ci-ja v tore-k pre-d poln-oč-jo razgn-ala z vodn-i-mi- topovi- i-n- solzi-vce-m. (Reuters) nikov v Suezu v torek zvečer, ko je policija streljala na protestnike. Polici- ja je aretirala okoli 20 protestnikov. Tudi v kraju Šejk Zuvejid na obmej- nem območju z Gazo se je na demon- stracijah zbralo okoli 300 protestnikov, so povedali očividci. Protesti so izbruh- n i li tudi v mestu Monofija severno od Kaira, so dejali predstavniki opozicij- ske Muslimanske bratovščine. Na dogajanje v Egiptu se je že odzva- la Evropska unija, k i je sporočila, da v njem vidi željo številnih Egipčanov, k i je odsev dogodkov v Tuniziji. "Oblasti bi morale prisluhniti zahtevam ljudi," je v Bruslju včeraj dejala tiskovna pred- stavnica visoke zunanje predstavnice EU Ma-ja- Ko-ci-ja-nči-č. Egiptovske obla- sti je EU še pozvala, naj spoštujejo pravico državljanov do mirnih demon- stracij in prisluhnejo "legitimni želji" po izboljšanju njihovega življenjskega standarda. ZDA pa so vlado Ho-sni-ja- Muba-ra-ka- pozvale, naj se na proteste odzove mirno. Na protivladnih protestih, k i so v torek izbruhnili v okoli 16 mestih po vsem Egiptu, so doslej umrli štirje ljud- je - trije protestniki in policist. To so bili eni največjih protestov v Egiptu, odkar je Mubarak pred skoraj 30 leti prevzel oblast. (dpa) POGLED IZZA MEJE Tudi kmet so gnali na t a ko po zakonu BOJAN BREZIGAR TRST Dogajanja v Tuniziji in Albaniji so samo vrh ledene gore nezadovoljstva, k i vlada v svetu ob sedanji gospodarski krizi. Medtem ko smo do leta 2008 živeli dokaj brezskrbno in je bilo "dovolj kruha za vse", če hočemo zelo slikovito opisati tisto stanje, je danes drugače. Danes "kruha n i več dovolj", ampak problem n i v tem; problem je, da nekateri še vedno živijo v popolnem izobilju, drugi pa si ne morejo privoščiti ničesar. Skratka, sedanja kriza n i vsem odvzela del njihovega izobilja, ampak ga je odvzela le tistim, k i ga že prej niso uživali. Z drugimi besedami, revni so postali revnejši, bogati pa niso izgubili ničesar. Ko postane razpon nevzdržen, se zlomi. Tako so se v svetu dogajale revolucije, od francoske do oktobrske. Sedanje dogajanje je vse prej kot spodbudno. Zapisal sem, da sta Tunizija in Albanija vrh ledene gore, ampak velike demonstracije so bile v Grčiji in na Irskem, tudi na Portugalskem. In tega zagotovo ni konec. Toliko za uvod. V soboto sem srečal starega znanca, tržaškega (italijanske- ga) arhitekta, k i se ukvarja predvsem z urejanjem notranjih prostorov in s postavitvami sejemskih predstavitev. Pogovarjala sva se o raznih zadevah i n med drugim m i je povedal, da je delal tudi v Sloveniji. Opremljal je hišo nekega podjetnika (dejansko ni šlo za zasebnika, ampak za človeka, k i si je privatiziral družbeno podjetje). Ne gre za znano ime. Gre torej za relativno majhno podjetje in na spletni strani sem ugotovil, da ima vsega nekaj desetin zaposlenih. Področje je, široko pojmovano, gradbena stroka. Več ne bom napisal. No, znanec arhitekt m i je o tem človeku govoril o superlati- vih, predvsem kar zadeva njegovo finančno sposobnost. "Pomisli, hotel je veliko spalnico, kjer ob postelji pritisneš na gumb, pa se odprejo okrogla vrata, skozi katera vidiš stekleno kopalno kad," m i je povedal. Ne vem, kako je danes s tem podjetjem. Na spletni strani je opisano, kaj je naredilo, ko pa odpreš stran, kjer naj bi bilo navedeno, kaj dela zdaj, ne najdeš ničesar. Na strani zaposlovanja pa stoji kratek napis: "Trenutno ne zaposlujemo." Skratka, huda kriza. Kljub stekleni kopalni kadi. Zagotovo sem sedaj vzbudil radovednost bralcev: kdo je ta človek, se boste spraševali. Ampak to ni problem. Problem je, da je takih ljudi zelo veliko in da postaja ločnica med njimi in glavnino državljanov čedalje markantnej- ša. V vsaki državi ljudje razumejo in sprejmejo, da niso vsi državljani enako bogati; nekateri imajo pač več, odvisno od njihovega poklica in njihove sposobnosti ter tudi odgovornosti. Ljudje so tudi zavistni, vse to sodi zraven. Ampak tisto, česar ljudstvo ne sprejme, je bogatenje na način, o katerem so ljudje prepričani, da je nepošten; in prav malo pomembno je, če je bilo vse narejeno strogo po zakonu. Tudi graščaki so kmete gnali na tlako strogo po zakonu ... A li sta torej Tunizija in Albanija zelo daleč? Če sodimo po izgredih, seveda da, če pa ocenjujemo vzroke nezadovoljstva, še zdaleč ne. O tem bi bilo vredno razmisliti, preden bo prepozno. Tudi Rusija ratificirala Start Zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije, je včeraj soglasno ratificiral nov sporazum o zmanjšanju strateškega orožja (Start) med ZDA in Rusijo. Po ratifikaciji v ameriškem senatu in torkovi potrditvi v spodnjem domu ruske- ga parlamenta, dumi, je bila potrditev v svetu federacij še zadnji korak pred do- končno uveljavitvijo sporazuma. Generalni sekretar zveze Nato Ande-rs Fo-gh Ra-smusse-n je ratifikacijo pozdravil in menil, da bo ugodno vplivala na varnost i n stabilnost v mednarodni skupnosti. (sta) PS SE v bran novinarjem Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE) je včeraj sprejela resolucijo, v kate- r i podpira pravico novinarjev, da zaščitijo svoje vire informacij in ne razkrijejo njihove identitete, razen v izjemnih primerih, ko so na kocki "vitalni interesi" javnosti ali posameznikov. Člani PS SE so v resoluciji tudi izrazili zaskrbljenost zaradi vse pogostejših primerov, ko evropske vlade od novinarjev zahtevajo, da razkrijejo identiteto svojih virov. Kot so dodali, bi morale oblasti v teh pri- merih jasno utemeljiti, zakaj naj bi vitalni interesi za razkritje identitete prev- ladali nad interesi za nerazkritje. V resolucijo so še zapisali trdno prepričanje, da "je zaščita novinarskih virov osnovni pogoj tako za polno opravljanje novi- narskega dela kot tudi za pravico javnosti, da je obveščena o zadevah, k i so v javnem interesu". Glede novega madžarskega zakona - ta po mnenju mnogih omejuje svobodo medijev in novinarje med drugim sili, da v določenih primerih razkrivajo svoje vire - so člani PS SE vlado in parlament v Budimpešti pozvali k dopolnitvam za- kona, k i bodo zagotovile, da ta ne bo omejeval pravic, k i medijem pripadajo po členu 10 evropske konvencije o človekovih pravicah. Tudi druge države je PS SE pozvala, naj ponovno preučijo in po potrebi izboljšajo zakone, k i zadevajo zaščito zaupnosti novinarskih virov, še posebej zakone s področja policijskega nadzora, boja proti terorizmu, shranjevanja podatkov in dostopa do posnetkov telekomunikacij. V torkovi razpravi na to temo je sodelovala tudi slovenska čla- nica PS SE Andre-ja- Ri-hte-r, k i je podprla takrat še osnutek resolucije. (sta) EU Martyja poziva k dokazom V Evropski uniji so včeraj v Bruslju v odzivu na očitke, da niso storili dovolj za preiskavo navedb Sveta Evrope o vpletenosti predsednika kosovske vlade Ha-s- hima- Tha-ci-ja- v nezakonito trgovanje s človeškimi organi, poudarili, da za to potrebujejo "dokaze, sprejemljive na sodišču". Misija Evropske unije na Kosovu (Eulex) je poročevalcu Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) za pravne zadeve in človekove pravice Di-cku Ma-rtyju poslala že dve pismi, v katerih ga poziva k dokazom, sprejemljivim na sodišču, in stiki z njim se nadaljujejo, je vče- raj v Bruslju povedala tiskovna predstavnica visoke zunanje predstavnice unije Ca-the-rine- Ashto-n Ma-ja- Ko-ci-ja-nči-č. PS SE je v torek v Strasbourgu potrdila Mart- yjevo poročilo o nezakonitem trgovanju s človeškimi organi na Kosovu konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, za katerim naj bi stal kosovski premier Thaci. Obenem je skupščina pozvala EU in Eulex, naj raziščeta te navedbe. (sta)