URN_NBN_SI_DOC-DF76FDLT

M e d H i p o k r a t om i n e v ri NINO KOSUTIC SVOBODNI NOVINAR IZ PRAGE Za češko vlado je začela ura neprijet- no biti v eni izmed najbolj neprijetnih afer, k i so izbruhnile po objavi njenega programa proračunskega varčevanja, reforme financ in socialne politike. Okoli 3800 od skupaj okoli 20.000 zdravnikov, zaposlenih v bolnišnicah, je sklenilo oditi na bolje plačana delovna mesta v tujino, če jim v domovini plač ne bodo zvišali za kako tretjino oziroma na trikratno povprečno plačo v državi (zdaj je 1,5-kratna). Torej namesto 2000 evrov na mesec, s čimer so plačana tudi dežurstva, hočejo zgolj zvišanje osnovne plače na 3000 evrov. To bi za češki državni proračun pomenilo dodatnih 120 milijonov evrov na leto. Sindikat čeških bolnišničnih zdravnikov je boj za to zahtevo začel z akcijo Hvala, odhajamo in udeležen- ci akcije so po neuspešnih pogajanjih z vlado v Pragi s prvim dnem novega leta pisno prekinili pogodbe o zaposlitvi. S tem je začel teči trimeseč- ni odpovedni rok, zaradi česar bi lahko številne bolnišnice ostale brez zdravnikov, bolniki pa brez zdrav- stvene oskrbe. V sosednjih državah Avstriji in Nemčiji že čakajo češke zdravnike in j im obljubljajo povpreč- ne plače 3700 evrov. Takšne ponudbe so predstavniki bolnišnic iz teh držav češkim zdravnikom predstavili tudi lani jeseni na tradicionalnem praškem medicinskem sejmu. Vendar pa češki premier Petr Nečas vztraja pri programu reform in poudarja, da so prav vsi zaposleni dolžni sodelovati pri ozdravitvi državnih financ, torej tudi zdravniki. Glavni cilj tega programa je zmanjša- nje proračunskega primanjkljaja s sedanjih petih odstotkov BDP na kake tri odstotke. Češki minister za zdravstvo Leoš Heger, kije tudi Zdravniška akcija Hvala, odhajamo je okrnila družbeni ugled zdravnikov, več kot polovica Čehov pa se boji njenih negativnih posledic za zdravstvo zdravnik, opozarja, da v državni blagajni ni denarja za zvišanje plač v zdravstvu, hkrati pa je spričo resnih napovedi krize v bolnišnicah začel zdravnike pozivati, naj se odrečejo odhodu na tuje, pri čemer j im je v odprtem pismu izpolnitev njihovih zahtev obljubil za leto 2012. Za prihodnji teden pa je napovedal objavo protikorupcijske strategije. Češki predsednik Vaclav Klaus podpira vladne reforme, grožnje zdravnikov z odhodom na tuje pa označuje za "neodgovorne in izsiljevalske". Za reforme je tudi češka opozicija, le da največja, socialdemo- kratska stranka vztraja pri zahtevi, da se ohrani tradicionalno visoka raven socialnih pravic čeških državljanov. Bolnišnice se medtem poskušajo znajti same in iščejo sredstva, da bi zadržale zdravnike, pri čemer nekaterim od njih grozi zaprtje. Tako bi denimo univerzitetna klinika v Olomoucu morala zapreti oddelek za nedonošenčke, ogrožena pa je tudi anesteziologija in s tem kirurgija. Praški župan Bohuslav Svoboda pravi, da je v prestolniških bolnišni- cah dala odpoved desetina zdravni- kov, zato se bo podaljšala čakalna doba za operacije, v nekaterih pa je ogrožen tudi nevrološki oddelek. Ponekod po Češkem lokalne oblasti zdravnikom ponujajo enkratno plačo 4000 evrov v zameno za umik odpovedi. Češka vlada je v okviru iskanja izhoda iz krize zdravstva razmišljala celo o sprejetju izrednih ukrepov zoper zdravnike. Če ne bi preklicali odpovedi, bi denimo morali plačati globo 2000 evrov, je bil eden izmed predlogov. Nečasova vlada je pomislila tudi na uporabo vladnega sklada za izredne razmere, samo da se zdravstvo ne bi sesulo. Medtem pa so se pojavila razhajanja med bolnišničnimi zdravniki in nekateri od teh so zapustili akcijo Hvala, odhajamo. Tistim, k i si bodo premislili, je direktor univerzitetne bolnišnice v Brnu Roman Kraus sporočil, da ne bo nobenega avtoma- tizma oziroma da nobeno zdravniško delovno mesto ni več zanesljivo. Predsednik češke zdravniške zbornice Milan Kubek meni, da bi se vsemu temu lahko izognili, hkrati pa precej prihranili s preprečevanjem korupcije v zdravstvu. Za zdravnike bi denimo imeli več denarja, če ne bi preplačevali dragih naprav in zdravil. Zbornica je sklenila boj zoper korupcijo nadaljevati v sodelovanju z organizacijo Transparency Internatio- nal. Kubek je tiste zdravnike, k i ne sodelujejo v protestu oziroma akciji, opozoril, da v resnici podpirajo korupcijo v zdravstvu. Tiho odhaja- nje čeških zdravnikov v tujino, še posebej v druge države Evropske unije, traja že leta. Zdaj jih na primer v Nemčiji dela 355, v Veliki Britaniji pa 884. Na Otoku je med skupaj 240.000 bolnišničnimi zdravniki samo 63 odstotkov domačinov. Nemara nekaj takšnega čaka Češko republiko, kjer za zdaj dela 220 tujih zdravnikov, predvsem iz vzhodnih sosed Slovaške, Ukrajine, Poljske in Rusije ter iz držav v razvoju, mnogi pa čakajo na izpraznjena delovna mesta. In kaj k temu porečejo državljani in mediji? Javnomnenjske raziskave ugotavljajo, da je akcija Hvala, odhajamo okrnila družbeni ugled zdravnikov in da se več kot polovica vprašanih boji njenih negativnih posledic za zdravstvo. Več kot 60 odstotkov anketiranih nadalje naspro- tuje stavkam zdravnikov, hkrati pa podpirajo njihove zahteve po višjih plačah. Vendar pa 63 odstotkov vprašanih zastavlja vprašanje o etičnem ravnanju zdravnikov oziroma etičnosti njihove zahteve po večjih pravicah in plačah. Zastavlja se namreč vprašanje združljivosti zdravniške Hipokratove prisege in zahteve po višjih plačah oziroma odhajanju v tujino. Češki predsednik Vaclav Klaus je ugotovil, da Čehi "nimajo radi tistih, k i odhajajo (Reuters) oziroma jih zapuščajo". V novoletni poslanici je navedel besede znanega pesnika (ter pravnika in politika) Viktorja Dyka (1877-1931): "Četudi odideš, ne bom umrl. Če me zapustiš, boš umrl sam." Časopisni komentatorji so t i pesniški sporočili iz davnega leta 1921 kritizirali kot zastareli in neprimerni za naš čas medmrežja, globalnih komunikacij in prometne povezano- sti sveta. Ker je Češka republika članica EU, to pomeni, da lahko njeni ljudje delajo in živijo na celotnem območju unije, tam, kjer j im ustreza i n kjer jim je všeč, navajajo. Mnogi na češkem političnem in družbenem prizorišču pa opozarjajo na to, da le obstaja razlika med stavko slabo plačanih delavcev in stavko razmero- ma dobro plačanih zdravnikov, še zlasti v državi, kjer je visoka raven zdravstvene oskrbe bogata tradicija. Na Češkem so denimo že pred sto leti izkoreninili številne bolezni, k i še danes pestijo ljudi drugod po svetu. Ambiciozni projekt finančnega okrevanja češke države je predvide- val žrtvovanje in tudi izraze nezado- voljstva državljanov. Vendar pa češka vlada ni pričakovala, da bo s tem, ko bo varčevanje zajelo tudi zdravstvo, dregnila v osje gnezdo. Zato se zastavlja vprašanje, kdo vse bo na koncu popikan. Francoski načrti za predsedovanje G20 DANIEL FLYNN EMMANUEL JARRY Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v ponedeljek objavil program francoskega enoletnega predsedova- nja skupini G20. Glavne teme predsedovanja Francije: Reforma mednarodnega denarnega si-stema: Sarkozy poziva k "novemu sistemu Bretton Woods" za 21. stoletje, k i bi ustrezal globalizirane- mu svetovnemu gospodarstvu, in meni, da prevlada ameriškega dolarja kot rezervne valute povzroča destabilizacijo in da je treba denarni sistem reformirati. Francoski uradniki zasebno pravijo, da se hoče Pariz izogniti zvišanju vrednosti evra pri uravnoteženju svetovnega gospodarstva, medtem ko Kitajska svoj juan še zmeraj navezuje na dolar. Pariz svojo pozornost na mednarodni denarni sistem osredinja na t ri vprašanja, ta so: usklajevanje, zaščita i n diverzificiranje. Na področju koordinacije si Francija prizadeva za zboljšanje dialoga o ekonomskih politikah, med drugim za več diskusije o "indikativnih smernicah" za svetovna neravnotežja, kar se je začelo pod korejskim predsedovanjem G20. Vprašanje zaščite vključuje ukrepe, k i naj bi nastajajočim azijskim gospodar- skim silam omogočili sprostiti bilijone dolarjev denarnih rezerv, nakopičenih predvsem po azijski finančni krizi v poznih 90. letih prejšnjega stoletja. Ti bi lahko vključevali strožje urejanje destabilizi- rajočih kapitalskih tokov po svetu in uporabo obsežnejših in lažje dostop- n ih kreditnih linij Mednarodnega denarnega sklada (MDS), k i bi igrale vlogo varnostnih mrež. Naposled diverzifikacija pomeni poskus, da se opusti zanašanje na ameriški dolar kot svetovno rezervno valuto. Poročilo, k i ga je Sarkozyju v petek predložila skupina uglednih ekonomi- stov (med drugim bivši guverner ameriške centralne banke Paul Volcker in namestnik guvernerja kitajske centralne banke Hu Xiaoli- an), je podprlo francoske pozive k preučitvi podaljšanja uporabe posebnih pravic črpanja (SDR) pri MDS kot rezervnih sredstev. Širšo uporabo SDR so deloma podprli kitajski funkcionarji in nekatere nove gospodarske sile, denimo Brazilija in Rusija, k i se bojijo, da bi količinsko pretiravanje ameriške centralne banke lahko povzročilo premoženjski balon v državah v razvoju. Nekateri partnerji G20 pa imajo francoske načr- te za nejasne in preveč daljnosežne. Ameriški predsednik Barack Obama na washingtonskem srečanju s Sarkozyjem ta mesec o tem ni dejal nič, Sarkozy pa je potem menil, da za zdaj ni nadomestila za dolar kot rezervno valuto. Francoski uradniki prizemljajo upe na kak večji uspeh že letos in menijo, da bi Francija lahko težila k določitvi roka za vstop kitajskega juana v košarico valut, kar podlaga SDR, nemara v zameno za večjo prožnost Pekinga. V Parizu pravijo, da so Nemčijo in Mehiko (slednja novem- bra prevzema vodenje G20) prosili, da bi predsedovali delovnima skupina- ma za reformo finančnega sistema. Spopad- z ne-stabi-lnostjo na blagovni-h tr-gi-h: Francija podpira razširitev veljavnosti odločitev G20 o urejanju finančnih izvedenih poslov na blagovne trge, in to prek nečesa, kar bi bilo podobno reformam ameriške komisije za standardizirane rokovne blagovne posle (CFTC). To bi lahko vključevalo registriranje poslov v centraliziranih podatkovnih bazah, standardizacijo pogodb, uporabo klirinških hiš za izvedbo transakcij in določitev najvišjih položajev, da bi trgovskim hišam preprečili obvlado- vati blagovni trg. Pariz upa tudi na Brazilija in Rusija se bojita, da bi količinsko pretiravanje ameriške centralne banke lahko povzročilo premoženjski balonv-državah v- razvoju zboljšanje dialoga med državami, proizvajalkami/pridelovalkami in potrošnicami izdelkov/pridelkov, še zlasti žitaric. Za prehransko varnost Francija meni, da bi mednarodna skupnost lahko bolje usklajevala odgovore na krizo, denimo prek regionalnih zalog ali z večjo pobudo mednarodnih organizacij, na primer Organizacije OZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Francoski v i ri omenjajo črnogledost Savdske Arabije i n Kitajske glede zboljšanja obsega in pogostosti podatkov na primer o zalogah energetskih virov. Pariz je Riad in Moskvo prosil, naj predseduje- ta delovnima skupinama o surovi- nah. Re-forma upravljanja globalne-ga gospod-arstva: Predsednik Sarkozy poziva tudi k zboljšanju upravljanja svetovnega gospodarstva, k spodbuja- nju razvoja in k odzivu na premalo demokracije v nekaterih mednarod- n ih organizacijah. V poročilu uglednih ekonomistov piše, da MDS ni izpolnil svoje naloge zagotavljanja stabilnosti menjalnega tečaja in da je to vlogo dejansko prevzela skupina G20. Njeno učinkovitost pa bi bilo mogoče zboljšati, če bi imela več formalno-institucionalne arhitekture in bi lahko govorila v imenu vseh držav, pri čemer bi uporabila volilni sistem, podoben tistemu v MDS in Svetovni banki. Nekatere države, na primer Japonska, pa nasprotujejo pred- logu Francije, da bi za G20 vzpostavili institucionalno strukturo in s tem olaj- šali prehod med krožečimi predsed- stvi. Po sodbi Tokia ni potrebe za novo raven globalnega upravljanja.