URN_NBN_SI_DOC-DJNT5OY2

Z anketo v vseh 60 osrednjih splošnih knjižnicah v Sloveniji, maja 1997, smo ugotovili, da je v mladinskih oddelkih SIK bogata in zelo razvejana praksa bibliopedagoškega dela. V osnutku novih standardov za splošne knjižnice pa bibliopedagoško delo mladinskih knjižničarjev sploh ni vklučeno. Pregled osnutka standardov za SIK, kakršnega smo dobili v razpravo letošnjo pomlad, je pokazal, da ne temelji na viziji stroke v povezavi z njenim tehničnim in informacijskim napredkom. Ne izhaja iz globalne vizije sloven- skega (in svetovnega) knjižničarstva in ne upošteva organiziranosti knjižničarske mreže v Slovenije, ne v celoti, ne v posameznih segmentih. V osnutku ni jasno razvidna nova vloga SIK kot informacijskega središča, v njem ni zaslediti sprememb kot posledice spremenjenih programov šolskih knjižnic v kurikularmi prenovi slovenske šole itd. Mladinsko knjižničarstvo v Sloveniji je razvilo vrsto oblik knjižne in knjižnične vzgoje, ki v osnutku standardov za SIK niso niti omenjene. Nedopustno je, daje izpadla časovna normiranost posameznih opravil v SIK, medtem ko pa so v njih nekateri podrobni izračuni o prostorih, opremi, skladu in kadrih. V referatu razmišljam samo o enem segmentu mladinskega knjižničar- stva, namreč o bibliopedagoškem delu, ki ga predstavljam z rezultati ankete, ki smo jo pripravili v Pionirski knjižnici v Ljubljani in v maju 1997 izvedli po vseh slovenskih osrednjih SIK-ih. 1 Obenem opozarjam na osrednost Pionirske knjižnice v Ljubljani, ki deluje kot center za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Sloveniji, Čeprav ji ta vloga formalno ni priznana. Mislim tudi, da v tem referatu ni potrebno dokazovati njene osrednosti in naštevati vsega dela, ki ga izvaja z mladin- skimi oddelki slovenskih SIK-ov, s šolskimi knjižnicami, v komisijah in ekspertnih skupinah Ministrstva za šolstvo in Ministrstva za kulturo, na seminarjih zavoda Republike Slovenije za šolstvo, v sodelovanju s strokov- njaki na področju mladinske književnosti, z založniki, v mladinskih in strokovnih časopisih, s slovensko sekcijo IBBY, pri Bralni znački, v Bralnem društvu Slovenije itd. Pionirska knjižnica v Ljubljani deluje na lokalnem, državnem in širšem nacionalnem ter mednarodnem nivoju. Slovensko knjižničarstvo ni načrtovano ne globalno ne v posameznih segmentih. Le-to se seveda odraža v osnutku novih standardov za SIK-e in v drugih dokumentih slovenskega knjižničarstva (oz. v njihovi zastarelosti in neustreznosti). Pri definiranju novih vlog SIK kot informacijskega središča ne pozabimo na segment mladinskega knjižničarstva. Ne pozabimo na tiste knjižničarje, ki pomagajo otrokom vstopiti v knjižnico. Glede na to, da ni o tem delu v 1 Darja Lavrenčič in Ida Mlakar: Bibliopedagoške oblike dela z mladimi bralci do 15. leta starosti v vaši knjižnici: ura pravljic, igralna ura s knjigo in pogovori o knjigah