URN_NBN_SI_DOC-DK1XYXN6

nalizacija poslovanja. Funkcije, pri katerih knjižnice v mreži sodeluje­ jo, delita avtorja v tri skupine: — funkcije, k i izvirajo iz knjižničnih opravil (nabava, katalogiza­ cija, izposoja, medknjižnična izposoja, izobraževanje knjižničnih ka­ drov), — funkcije, ki izvirajo iz dela z uporabniki (iskanje on-line po bi­ bliografijah in katalogih, referenčna dejavnost, izobraževanje uporab­ nikov), — funkcija, ki izvira iz knjižničnih opravil in iz dela z uporabniki (iskanje on-line). Avtorja poudarjata, da računalniško podprte mreže večajo dosto­ pnost gradiva in racionalizirajo poslovanje. Pri povezovanju knjižnice v mrežo je potrebno upoštevati — geografski položaj knjižnice, — strukturo uporabnikov, — knjižnične fonde, — prejšnje povezave in sodelovanje knjižnice z drugimi knjižni­ cami — da mora biti mreža organizirana tako, da je lahko posamezna knjižnica hkrati tudi članica druge mreže. J. C. G ray iz Britanske knjižnice navaja štiri tipe mrež: — najstarejša oblika povezovanja je medknjižnična izposoja, — drugo obliko predstavlja mreža, ki omogoča članicam dostop do bibliografskih podatkov, ki jih zbira nacionalni bibliografski center, ter njihovo sporočanje uporabnikom, — tretjo obliko predstavlja mreža, v kateri imajo članice dostop do računalniško oblikovane baze podatkov, ki vsebuje indekse in ab­ strakte publikacij; ta oblika mreže ima v večini primerov mednarodni značaj, nekatere pa imajo decentraliziran nacionalni vnos; — četrto obliko predstavlja mreža, v kateri imajo članice dostop do aktualnih informacij v samih publikacijah.3 Philip H. Sewell deli mreže britanskih knjižnic v tele skupine: — Britanska knjižnica in regionalne mreže, — lokalne mreže za referenčno in informacijsko dejavnost, — povezovanje knjižnic z gradivom iste ali sorodnih strok, — povezovanje knjižnic iste vrste, — povezovanje knjižnic zaradi skupne računalniške obdelave po­ datkov.4