URN_NBN_SI_DOC-DM0NSROQ

Tavčar-Pernek, D. Knjižnica je tudi okolje za uresničevanje drugačnih duhovnih in intelektualnih interesov bralcev 2. Oblike dejavnosti v knjižnici Podoba knjižnice je odvisna od mnogih dejavnikov, med drugim tudi od kulturnih in drugih organiziranih dejavnosti in prireditev. Sekundarna de- javnost knjižnice je lahko zelo razvejana in mnogovrstna, saj vključuje mnoge oblike afirmacije knjižnice navzven. Oblike dejavnosti so lahko dvojne: 1. Knjižnica se lahko vključi v različne programe za propagando in predstavl- janje knjižnic. Ena od takih tradicionalnih manifestacij je "Mesec knjige", naslednja "Mednarodni dan knjige", in nenazadnje tudi vključevanje knjižnice in knjižničarjev v državno in mednarodna združenja knjižnic in knjižničarjev. Aktivno vključevanje in sodelovanje v teh oblikah omogoča izmenjavo raznovrstnih, tako strokovnih kot organizacijskih izkušenj. Na tem področju iz izkušenj opažam premajhno povezanost knjižnic. Slovenski prostor je zaradi svoje velikosti obvladljiv, zato bi knjižnice ob takih priložnostih morale sodelovati. 2. Najpogostejše oblike javnega delovanja knjižnice so: a) razstave: - knjižne; - tematske; - priložnostne; - likovne. Ob tem moramo opozoriti na prenose razstav znotraj knjižnice (če je enot več) in iz knjižnice. Pomembna so tudi vodstva po razstavah, ki morajo biti strokovno organizirana. b) prireditve: - predstavitve knjig; - literarni večeri; - bralne ure; - pogovori z ustvarjalci; - strokovna predavanja; - potopisna predavanja. c) organizirani obiski knjižnic, vodstvo skupin po knjižnici. d) aktivni stiki z javnostjo: - članki v časopisju; - brušure knjižnic; - plakati ter druge oblike reklame in informiranja; - internet; - povezanost z mediji (radio, TV, časopisi).