URN_NBN_SI_DOC-DMOS8RDR

dela v 19. stoletju. Francoska revolu­ cija in bibliografija. Nemška biblio­ grafija v 19. stoletju. Bibliografija pri slovanskih narodih v 19. stoletju. Mednarodni inštitut za bibliografijo (IIB ) v Bruslju in njegov razvoj. Raz­ m ah strokovne bibliografije v 20. sto­ letju. Bibliografije inkunabul. Biblio­ grafija periodik. Bibliografija biblio­ grafij. Bibliografije člankov. UNE­ SCO in bibliografija. Razvoj biblio­ grafije pri jugoslovanskih narodih, posebej pri Slovencih. Bibliografske institucije v Jugoslaviji. III. in IV. semester Pregled in analiza najvažnejših tekočih in retrospektivnih nacional­ nih bibliografij. Najvažnejše tekoče strokovne bibliografije v svetu. Re- ferativne bibliografije. — Pregled najvažnejših bibliografskih pomagal (bio-bibliografski leksikoni, splošne in strokovne enciklopedije, knjižnični in knjigotrški katalogi, bibliografije psevdonimov, krilatic itd.). Seminar. Analiza najvažnejših do­ stopnih bibliografskih del; vaje v ra­ bi bibliografij pri naročanju knjig in pri katalogizaciji; vaje v uporabi bibliografij in bibliografskih poma­ gal pri dajanju in sestavljanju biblio­ grafskih inform acij; vaje v sestavlja­ nju raznih vrst bibliografij (biblio­ grafije knjig, periodik, člankov; po­ pisne, anotirane, priporočilne idr. bibliografije). Literatura: Enciklopedija Jugosla­ vije. Knj. 1. Zagreb 1955: geslo Biblio­ grafija, str. 504—519. — Logar J.: Uvod v bibliografijo. L jubljana 1955. /Skripta./ — Knjižnica. (Glasilo Dru­ štva bibliotekarjev Slovenije.) /Član­ ki o bibliografiji./ Bibliotekonom ija I. semester Oznaka, nam en, naloge knjižnice. Oznaka »bibliotekonomije«. Najvaž­ nejša literatura. — Vrste knjižnic gle­ de na naloge. Oznaka in naloge znan­ stvenih, strokovnih in ljudskih knjiž­ nic. — Vrste knjižnic glede na bralce in knjižno zalogo. Splošne in special­ ne znanstvene in ljudske knjižnice (občinske ljudske, krajevne ljudske, pionirske, šolarske, sindikalne, bol­ niške, pomorske ipd.). Strokovne knjižnice. Vrste knjižnic glede na upravljanje. Samostojne knjižnice. Knjižnice v sestavi državnih organov, zavodov, šol, gospodarskih ali druž­ benih organizacij. — Temeljna knjiž­ na zaloga, kriteriji za njeno sestavo pri različnih vrstah knjižnic. — Na­ bavna politika knjig in drugega knjiž­ ničnega gradiva glede na zaloge knjižnic. Splošne smernice pri nabavi knjižnih novosti. Koordinacija nabav­ ne politike z drugimi knjižnicami. — Načini dopolnjevanja knjižne zaloge. Izbira knjig. Skrajšani bibliografski opis. Pomagala pri izbiri. Programi založb. Programi izobraževalnih in kulturnih ustanov. — Nakupi. Sred­ stva za nakup knjig in knjižničnega gradiva v finančnem prednačrtu knjižnice. Svet knjižnice, upravni od­ bor in strokovni kolegij. Sistem refe­ rentov. Pomen in problematika perio­ dičnega tiska ter kontinuand. II. semester Evidenca nad nabavljenimi deli, pomožne kartoteke, kartoteka dezide- rat, predhodni popisi. — Obdelava računov. Prevzem in pregled nabav­ ljenih knjig ter označba lastnine. Dvojnice, pomen in uporaba. Arhiv­ ski primerki. Inventarni katalog. Oznaka, namen, naloge. Pomožne kartoteke glede na velikost knjižnice. — Načini postavljanja knjig. Krono­ loška, sistem atska postavitev, nume- rus currens, po zrelosti bralcev. Pred­ nosti in pomanjkljivosti teh načinov. — Signaturni katalog. Oznaka, na­ men, naloge. Pomožne signaturne be­ ležnice. — Knjižni seznami za bralce v ljudskih knjižnicah. Oblika. Raz­ lični sistemi. Anotacije. Tiskani ka­ talogi vseh vrst knjižnic.